OREHOVCI – Ko se iz Gornje Radgone peljemo po regionalki proti Ptuju skozi Črešnjevce in Orehovce, kjer se začnemo z ravnice polagoma vzpenjati proti vinorodnim hribčkom, naletimo na označbo kraja z nekoliko nenavadnim imenom – Ptujska cesta. Na levi strani, kjer je še nedavno stala podrtija, nato novogradnja, lahko opazimo novi dom družinice
Hamler. Mati samohranilka
Kristina z dvema hčerama, študentkama, je namreč že januarja lani, torej tako rekoč pred dvema letoma, ostala brez strehe nad glavo, ko je sneg podrl njihovo staro hišo. S pomočjo lokalne skupnosti in Rdečega križa iz Gornje Radgone se je nesrečna družina preselila v stari bivalnik (kontejner), v katerem resda ni bilo prijetno živeti, a kaj ko druge možnosti ni bilo. Niti sredstev za gradnjo nove hiše ni bilo, potem pa je oktobra lani vendarle prišla tako pričakovana sprememba. Mama Kristina je prodala nekaj gozda in zemljišča, ki ga je podedovala, in dobila ravno dovolj za začetek gradnje novega doma.
S skupno pomočjo Žal pa je bilo kljub nesebični podpori številnih sosedov, prijateljev in znancev ter predvsem Rdečega križa iz Gornje Radgone sredstev le za material, za temelje in gradnjo do druge plošče. Tukaj se je ustavilo in takoj je bilo minulo zimo povsem jasno, da hiške ni bilo mogoče niti pokriti, da o opremljanju (stavbno pohištvo, elektrika, vodovod, ometi, fasada, notranja oprema ...) niti ne govorimo. Sosed
Marjan Edšid, ki je v tričlanskem odboru za izgradnjo hiše Hamlerjevih, si je želel, da bi jim uredili vsaj eno sobico v kleti, kjer bi tri ženske stanovale čez zimo in kjer bi bilo gotovo boljše kot v kontejnerju. Žal pa možnosti za ureditev potrebnega bivališča ni bilo. In enako bi se zgodilo tudi to zimo, če se spet ne bi našli dobri ljudje.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Pomagali občina, arhitekt, humanitarni organizaciji in gradbinci
Zlati hčerki
Kristina, ki je vse življenje skrbela za manjšo kmetijo in za vrsto let nepokretno mamo – ta je umrla pred dvema letoma v 91. letu starosti –, posebno izpostavlja sosedo Edšidovo, ki jim pogosto pripravi kosilo. Sama brez kakršnih koli prihodkov ali podpore namreč izjemno težko shaja, k sreči pa skrbni hčerki skrbita zase s skromnimi prejemki. Kljub nemogočim razmeram sta dekleti izjemno pridni. Starejša Martina počasi končuje študij na filozofski fakulteti v Ljubljani, mlajša Špela pa je po uspešno končani štiriletni srednji turistični šoli v Radencih opravila maturo in se vpisala na fakulteto. Niti njuni privzgojeni vestnost in delavnost seveda nista ostali nevidni. Njihovi in naši rojaki seveda niso slepi, imajo srce, zaradi česar Hamlerjevi niso ostali sami.
