Slovenski rekorderki šef ni pustil dati krvi

Dvainšestdesetletna Marija Vodnik iz Grč Vrha pri Mirni Peči je prav posebna rekorderka. Med ženskami v Sloveniji je ona tista, ki je največkrat darovala kri, to nenadomestljivo življenjsko tekočino, ki rešuje življenja.

»Če drugače nisem mogla pomagati, sem pa vsaj s krvjo,« je na dan jubilejnega odvzema dejala simpatična Dolenjka. Še kako dobro se spominja svojih začetkov, ki so jo vpeljali v to plemenito poslanstvo. Bila je stara 18 let, ko so jo sodelavke v Labodu povabile, naj se jim pridruži, kar 20 se jih je odpravilo na center za transfuzijsko dejavnost. Potem je tu postala redna gostja. »Po odvzemu se počutim bolje, po eni strani telesno, pa tudi zaradi občutka, da tako pomagam drugim. No, na srečo krvi še nisem potrebovala, v družini jo je enkrat le ena od sester,« je nadaljevala in povedala, da sta bili sestri tudi krvodajalki, mož in hčerka pa se za to nista odločila.

Marija Vodnik je rekorderka, a še ni rekla zadnje. 

Premalo posluha za krvodajalce

Marija se spomni let, ko so krvodajalci za to poslanstvo dobili dva prosta dneva, zdaj le enega, pa še to je treba v marsikaterem podjetju napovedati mesec dni vnaprej. »Tudi drugače je bilo nekdaj več posluha za krvodajalce, to dejavnost pa bi lahko spodbujali na primer z ugodnostmi pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja,« je razmišljala sogovornica in se spomnila dogodka v enem od podjetij, kjer je bila zaposlena.

Trema? Kje pa! Rutina!

Mariji so čestitali Mojca Šimc, Danica Novak Malnar, Andrej Kastelic in Slavi Derganc.

»Enkrat mi šef ni hotel dati dovoljenja, da bi šla darovat. Rekel je celo, da ne smem, a sem vseeno šla. Ni trajalo dolgo, ko se je njegov oče ponesrečil v prometni nesreči in je potreboval kri. Čez nekaj dni je šef prišel do mene in mi rekel: 'Mogoče je pa dobil tvojo kri. Pa res veliko je je potreboval.' Od takrat ni več nikomur preprečeval odhoda na krvodajalsko akcijo, nasprotno, celo opomnil me je, da so minili trije meseci in naj grem. Takrat si lahko dal kri štirikrat na leto,« je dejala.

Zdravnica Mojca Šimc se je rekorderki zahvalila s torto.

Marija je že štiri leta v pokoju in ji dela nikoli ne zmanjka, najsi bo doma ali na vrtu, redno pa jo h gibanju spodbuja njen psiček. In pravi, da če ji bo le zdravje služilo, bo še krvodajalka. Glede na to, da bo kri darovala do dopolnjenega 65. leta, bi lahko s številke 130 prilezla do 139. »En odvzem bo manjkal do nove okrogle številke,« se nasmehne pogumna Dolenjka. Vodnikova je torej s torkovim odvzemom postala slovenska rekorderka, sledita ji gospa s Primorske, ki je zaradi dosežene starosti zaključila krvodajalstvo pri številki 129, in gospa z Gorenjske.

Več moških kot žensk

»Gospa Marija je res izjemna in se je zelo trudila, da je dosegla to številko, zagotovo pa jo je vsako darovanje spodbudilo k naslednjemu. Verjamem, da je zgled mnogim in da bo mogoče še koga spodbudila, da postane krvodajalec. Smo pa na Dolenjskem uspešni pri krvodajalstvu, a zgolj zato, ker delamo vsak dan na tem. Ukvarjamo se z mladimi in izobražujemo v srednjih šolah, tako da je pred nami krvodajalska akcija srednješolcev, na katero se je prijavilo 25 kandidatov, ki bodo darovali kri prvič. Sicer pa je letos na našem območju kri darovalo prvič že 434 krvodajalcev, a leto še ni zaključeno, skupaj pa več kot 4000 krvodajalcev,« je povedala predsednica OZRKS Novo mesto Danica Novak Malnar. Mariji so čestitali tudi župan občine Mirna Peč Andrej Kastelic, predsednica krajevne organizacije RK Mirna Peč Slavi Derganc in zdravnica dr. Mojca Šimc iz Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto.

V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak delovni dan med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberemo med 42.000 in 45.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam slovenskega zdravstva. To pomeni, da se na leto prijavi približno 95.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.