S slamo pokriva strehe in plete košare (FOTO)
Na podeželju k sreči še ohranjajo domače obrti in ljudska opravila, med njimi tudi pletenje košar iz slame. To ni bil nikoli poklic, v nasprotju s pletenjem košar iz šibja, za kar so obstajale celo šole, ena je med obema vojnama delovala na Ptuju. Tam se je izobraževal tudi znani, že pokojni Albert Kaučič iz Lokavcev pri Negovi. Kot nam je nekoč povedal, so se učili pletenja iz olupljenega šibja in tudi izdelave sedežnega pohištva. Kljub temu so se le redki šolali v tem poklicu. Preproste izdelke so pletli priučeni pletarji, ki so se teh veščin učili iz roda v rod.
V preteklosti so bili znani tudi pleteni izdelki iz slame, ki je bila pomembna embalaža na podeželju, predvsem za shranjevanje zrnja in moke. Pletli so tudi košarice za peke, v njih je vzhajalo testo, ter panje in koše za snemanje rojev čebel ob rojenju. O pletenju košar iz slame nam je Anton Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici povedal: »Te veščine sem se naučil od staršev, saj so je bili vajeni moški in ženske. Pletli so le pozimi. Danes redko kdo obvlada to rokodelsko opravilo. Sicer pa je treba pripraviti rženo ali pšenično slamo in jo očistiti 'listja', tako da je gladka, ter izdelati vitre iz šibja, mi pravimo iz pintovca. Za pletenje potrebujemo le ploščato šilo in tulec, ki ga izdelamo iz kravjega roga. Ta mora imeti luknjo, skozi katero napeljemo salamo, to z vitrami povezujemo in tako nastaja košara ali kak drug izdelek. Tega ne počnem več redno, večinoma le na kakšnih prireditvah, da rokodelstvo predstavim obiskovalcem.«
69-letni Golnar je tudi znani krovec slamnatih streh.
Pri delu uporablja tradicionalno leseno orodje, ki izvira iz njegove domače vasi, pričko, hlapca in rebro. Njegove izdelke je mogoče videti po vsej Sloveniji, v Avstriji in na Hrvaškem. Svoje bogato znanje deli na tečajih slamokrovstva, prenesel pa ga je tudi na sina Janeza, ki je njegov sodelavec in družabnik v družinskem podjetju.
