BREŽICE – Pred skoraj 40 leti se je Jože Šepetavc odločil za gradnjo hiše. Takrat je v Ipavčevi ulici ravno začela nastajati nova mirna soseska brez obrtnih delavnic. Gradnje se je lotil med zadnjimi, saj je bil na delu v tujini. Delal je pri Siemensu, navajen je reda in zakonitosti, zato ga še kako moti površnost v domači deželi.
Medtem ko je bil v tujini, je njegov prvi sosed Boris Panić k svoji hiši že dogradil prizidek in se na pol metra približal sosedovi meji, ograjo pa postavil na samo mejo. Šepetavca je Upravna enota (UE) Brežice povabila, naj se javi v njihov urad. Uslužbenka mu je povedala, da bo sosed nekaj dogradil k hiši, menda drvarnico in garažo, in da je za to potrebno njegovo soglasje. »Kako bo gradil, če je prizidek že zgrajen?« je bil začuden Šepetavc. Pri sosedovih sta namreč že obratovali avtomehanična delavnica in lakirnica, ki je skozi zunanji ventilator vso nesnago pihala k sosedom. Načrtov mu niso pokazali, uradnica pa mu je zabrusila, naj neha komplicirati, saj bo sosed gradil, če podpiše ali ne. In ni podpisal.
Potem so nanj pritisnili sosedje in ga nagovarjali, naj se pritoži, saj so avtomobili, ki so jih vozili v mehanično delavnico, stali povsod ter ovirali promet. Ko je sosed pozneje zaprl delavnico in se začel ukvarjati s kataloško prodajo vozil, avtomobili niso več stali na cesti in zadeve so se umirile.
Soglasje za tablo
Lani pa je Panićev sin Sašo, ki se v domači hiši ukvarja z internetnimi storitvami, Šepetavca prišel prosit za dovoljenje postavitev oglasne table na svoji hiši. Ker projektanta Viktorja Pšeničnika, ki naj bi urejal te zadeve, ni bilo v Ipavčevo ulico, kot je bilo menda dogovorjeno, mladi sosed pa je vztrajal, naj Šepetavc kljub temu podpiše soglasje za tablo, je ta predlagal, da se s sosedom oglasita kar pri projektantu. »Vendar Pšeničnik ni veliko govoril o tabli, temveč predvsem o naklonu sosedove strehe, ki spada k prizidku, pa o zakonodaji,« pripoveduje Šepetavc. Zadeva se mu je zazdela sumljiva. Slutil je, da mu poskušajo nekaj podtakniti, zato ni podpisal ničesar. Čez nekaj dni je obvestilna tabla že stala na sosedovi hiši, kmalu za tem pa je sosed spet začel nagovarjati Šepetavca, naj podpiše, nič pa ni povedal o tem, kaj naj podpiše. Potem je priznal, da naj bi mu objekt, v katerega so vložili veliko denarja, rušili, ker ni legaliziran.
Imel bi frizerski salon
»Če bi dali karte na mizo in naravnost povedali, za kaj gre, mi pokazali, ali nameravajo še kaj graditi, bi se lahko drugače pogovarjali,« je razočaran Šepetavc. »Tako pa me vlečejo za nos, v zameno za podpis pa mi sosed ponuja cviček in gume za moje vozilo, namesto da bi mi konkretno ponudil odškodnino za vse peripetije in stroške, ki sem jih imel z njimi.« V svoji hiši si je pred leti želel za nečakinjo urediti frizerski salon, uredil je posebno parkirišče na svojem zemljišču, plačal kavcijo za nabavo opreme, pa mu sosed Boris Panič ni dal soglasja. Tako mu je vsaj povedal isti projektant Pšeničnik, ki mu je takrat urejal papirje. Šepetavc še zdaj hrani dokument o plačilu teh storitev. »Če bi takrat, ko so mu zavrnili idejo za lokal, ta prostor s oddajal kot apartma, bi do zdaj zaslužil vsaj 46 tisočakov,« preračunava.
Pojasnila vpletenih
|
Ko ga je sosed Saša zdaj ponovno nagovarjal, naj podpiše, je Šepetavc predlagal, da gredo skupaj k odvetniku. Tam je izvedel, da gre za legalizacijo objekta, a dokumentov o tem ni ne videl ne prebral, zato ni hotel kupiti mačka v žaklju. Takoj po razgovoru z odvetnikom mu je sosed izročil izjavo o strinjanju z legalizacijo. Izjava, na kateri je napačno zapisan Šepetavčev rojstni datum in tudi hišna številka sporne črne gradnje je napačna, pravi, da se sosed strinja z nameravano legalizacijo dozidave stanovanjske hiše Borisa Panića, ki naj bi bila sestavni del zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. »Onemogočali so me, mi povzročili veliko stroškov, gradili po svoje, nihče ni spoštoval zakonov, zdaj naj pa jaz to rešujem, ko pa v bistvu ne vem natančno, zakaj sploh gre,« je nejevoljen Šepetavc.
Soglasja ne bo podal ali pa pod določenimi pogoji
Zahteval bo primerno odškodnino za vse peripetije, ne bo dovolil, da sosedove stranke parkirajo pred njegovo hišo, med pogoji pa je tudi, da mora imeti sosed v hiši le stanovanje, ne pa obrtne dejavnosti, saj taki so bili že na začetku gradnje. »Če bi brezpogojno podal soglasje za legalizacijo, bi s svojim podpisom prodal in izdal ulico dobrih ljudi,« dodaja Šepetavc.
