LJUBLJANA – »Obdolženega Antona Ropa se oprosti obtožbe, da je junija 2007 takrat novinarju RTV Vladimirju Vodušku v telefonskem pogovoru (ta pa je pogovor predvajal na Dnevniku na RTV, o. p.) razkril tajne podatke Sove,« je po pričanju nekdanjega prvega moža Sove Iztoka Podbregarja (za zaprtimi vrati) in po izvajanju končnih govorov na ponovljenem sojenju zoper nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa svojo odločitev razglasila sodnica Ana Testen.
Težko je objektivno poročati o poteku ponovljenega sojenja, če je javnost izključena ne le med sojenjem, temveč tudi med zaključno besedo tožilstva, delno tudi zagovornikov obdolženega Ropa in na koncu celo na obrazložitvi sodbe. Da s postopkom nekaj ni bilo v najlepšem redu – vsaj glede tajnosti podatkov, ki naj bi jih izdal obdolženi Rop –, se je z zagovornikom Emilom Zakonjškom strinjala celo sodnica. Ta je namreč v končni besedi med drugim opozoril, da obtožni predlog ni imel oznake tajnosti in da je pravzaprav tudi tožilstvo izvršilo enako kaznivo dejanje, kot se je očitalo Ropu, da je torej izdalo tajne podatke. Obtožni predlog je namreč javen, in tudi ko se je začelo prvo sojenje, je bilo branje obtožnega predloga javno.
Kot je v obrazložitvi še povedala Testenova, preden smo novinarji morali zapustiti sodno dvorano, so informacije iz Sove očitno uhajale. Do informacij oziroma do tega, da obstajajo posnetki telefonskega pogovora iz leta 2004 pred parlamentarnimi volitvami o dogovarjanju nekdanjega predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja in predsednika SDS Janeza Janše glede incidentov v Piranskem zalivu, je prvi prišel nekdanji Dnevnikov novinar Rok Praprotnik, ki ga je s tem seznanil neznani tekač na Golovcu. Tehtanje, ali je razkritje imelo škodljive posledice, se je prevesilo na Ropovo stran. Kot je pojasnila sodnica, ni pomembno, koliko diplomatskih not je bilo izmenjanih na to temo med državama, dejstvo je, da tožilstvo teh škodljivih posledic v obtožnem predlogu ni konkretiziralo oziroma dokazalo. Naj povemo, da so si stranke v postopku sporni posnetek ogledale oziroma poslušale.
Tudi tožilstvo izdalo tajne podatke?
Tudi sicer je okrcala tožilstvo, ki je tik pred zdajci spremenilo že modificiran obtožni predlog, češ da gre za »mejni primer, ko je lahko sprememba obtožnega predloga v škodo obdolženega«, kar pa zakon prepoveduje. Tožilstvo je, kot smo izvedeli neuradno, za Ropa predlagalo enako kazen kot v prvem sojenju, in sicer denarno, obramba oziroma Zakonjšek pa je menil, da gre za politično motiviran desetletni proces, »saj sem v spisu naletel na odredbo takrat generalne državne tožilke (Barbara Brezigar, op. a.), da predkazenski postopek prevzame vrhovno tožilstvo, kar je precej neobičajno«.
Spraševal se je tudi, kako je mogoče, da ta odredba za preiskavo nosi datum 14. junij 2007, medtem ko se Ropu očita, da je kaznivo dejanje storil 16. junija 2007, torej dva dneva prej. »Ali gre zgolj za pomoto v datumu ali pa je Sova še pred kaznivim dejanjem vedela, da bo Rop storil kaznivo dejanje,« je dejal Zakonjšek, ki je celoten postopek označil za farso, očitek tožilstva pa za absurden. »Obtožni predlog nikoli ni bil tajen, javnost je bila s sojenja izključena šele po polurnem zasliševanju Ropa, ko je začel navajati tajne podatke. Če je Rop storil kaznivo dejanje, potem se sprašujem, ali ni tega storilo tudi tožilstvo.« Sodba še ni pravnomočna.
Leta 2013 je bil Anton Rop spoznan za krivega izdaje tajnih podatkov, za kar mu je sodišče izreklo denarno kazen v višini 10.000 evrov. Višje sodišče je sodbo potrdilo, vrhovno pa je po proučitvi zahteve za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je obtožni predlog "šlampast", saj ni natančno definirano, kaj v obtožnem predlogu je tajni podatek, pomembna pa je bila tudi informacija, na kakšen način oziroma kdo je Ropu razkril informacije glede Janše in Sanaderja. |
