METLIKA – »Razočaran sem nad sodstvom. Vedno sem mislil, da bom na stara leta užival pri svoji zidanici na Kučarju, pa sva z ženo Ivano prišla tako daleč, da niti nimava prave volje hoditi tja. Greva le, ko je treba kaj postoriti v vinogradu, a odločila sva se, da bova spomladi trte posekala. Najraje bi zidanico prodala, a kdo jo bo kupil, ko pa so takšne težave s potjo. To se mi že pozna na zdravju,« je začel svojo nočno moro zadnjega desetletja opisovati 80-letni Anton Šegina iz Prilozja v Beli krajini, invalid, ki lahko z invalidsko izkaznico svoj avto parkira na katerem koli parkirišču za invalide, na svoji zemlji pa po odločbi sodišča – ne! Sodišče je namreč služnostno pot sosedu določilo kar pod nadstreškom Šeginove zidanice, kjer imajo postavljeno mizo in klopi.
Grožnja z rubežem
Ivana in Anton sta začela svojo zidanico zidati pred kakšnimi štirimi desetletji. Vse lepo in prav, kar se sosedov tiče, z vsemi so se lepo razumeli, tudi takrat, ko je Anton urejal svojo pot do zidanice; dobil je služnost od lastnikov, katerih parcele je prečkal, pot pa je uredil sam.
»Sama skala je bila. Koliko kamna smo zvozili stran! Pa material za zidanico smo s konji in vozom zvozili sem. Z ženo sva kvadre nosila. Ponoči sva jih nosila, da so delavci čez dan lahko delali, midva pa sva zjutraj šla v službo,« se je spominjal začetkov gradnje na idilični lokaciji, na bližnjem Kučarju, od koder je čudovit razgled na reko Kolpo in okoliške belokranjske vasi. S sosedi so bili v dobrih odnosih, obiskovali drug drugega, spili kozarček.
Vse dokler ni sosed, s katerimi je Šegina celo v sorodu, nedaleč od Antonove zidanice postavil brunarice. Sosed je spodaj ob cesti že imel zidanico, tam ima tudi dostop z glavne ceste, a do nove brunarice mu je bilo lažje priti po urejeni Antonovi poti.
»Ko je postavljal brunarico, sem mu nekajkrat dovolil, da je peljal po našem, da mu pač ni bilo treba po njegovem strmem vinogradu z glavne ceste. A očitno bi bilo bolje, da mu niti takrat ne bi dovolil, saj tu nikoli ni bilo poti,« je razlagal Anton. Potem so namreč k sosedovi brunarici začeli voziti prijatelji in stanje je za Antona postalo nevzdržno. Parcela je namreč ozka in Anton avta ne more parkirati vzporedno z zidanico, saj bi bil že na sosedovem, na svojem pa tudi ne sme pustiti avta, saj mora tam zagotoviti pot sosedu.
Sorodnika zdaj sovražnika
»Soseda sem najprej nekajkrat opomnil, naj do brunarice pride po svoji zemlji, a mi je odvrnil, da mu je moja pot bolj ugodna, ker ni klanca, čeprav mora narediti nekajkrat daljšo pot, kot če bi šel po svoji zemlji. Ker to ni zaleglo, sem mu opomin poslal prek odvetnika, potem pa je zadeva leta 2003 prišla na sodišče. Tožbo smo na črnomaljskem sodišču sprva dobili, na višjem so ji pritrdili, potem pa se je zadeva znova vrnila na prvostopenjsko sodišče, ki je dalo prav sosedu,« je sodno kalvarijo pojasnil Šegina, ki mu je sodno kolesje prineslo veliko stroškov. »Kar sem si priskrbel, bom zdaj zdajal za sodne postopke,« je razočaran. Sosed je celo tožil Šegino zaradi motenja posesti pravice do služnostne poti, in ker enkrat ni plačal sodnih stroškov, mu je na vrata potrkal celo rubežnik z grožnjo, da bi zarubil parcelo z zidanico.
»Primer Antona Šegine je pravno zanimiv, ker so prišli v nasprotje naravno pravo, pozitivno pravo in sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju,« je zadevo komentiral Šeginov odvetnik Milan Vajda in pojasnil, da ima lastnik v bližini njegovega vinograda, ki niti ni njegov neposredni sosed (mejaš), s sodno odločbo priznan prehod pred njegovo zidanico in narejenim nadstreškom, kar Antonu Šegini dejansko onemogoča uporabo njegove zidanice in vinograda.
Tako sta soseda, sorodnika, postala sovražnika, ki sta se, namesto ob kozarčku, srečevala na sodiščih, lani pa je Šegina na svojo parcelo postavil ograjo. In zato je v sodnem postopku. »Gre za postopek izvršbe zaradi motenja posesti, da mora Anton Šegina odstraniti to ograjo. Vendar je ograja posledica, ne pa vzrok problema,« je pojasnil Vajda in dodal, da je zaradi vsega tega Šegina v pravni in dejanski negotovosti, ker ne ve, kaj mu je za narediti, saj s sosedom ne najde skupnega jezika.
