Pri 108 letih je umrla najstarejša Slovenka

MARIBOR, ZGORNJI LESKOVEC – Tako tiho, skoraj skrito pred javnostjo, kot je živela, tako mirno in skoraj neslišno se je Julijana Turk tudi poslovila. Čez 22 dni bi upihnila 109. svečko, a se je srce najstarejše Slovenke v začetku letošnjega leta dokončno ustavilo. »Še pred dvema mesecema je bilo vse v redu, zatem jo je ujela demenca. Ni več prepoznavala ljudi, a ko sem ji z velikimi črkami napisala imena, je prebrala in se nemudoma spomnila. V zadnjem času ni več veliko govorila. Vsakodnevno je imela negovalko,« nam je konec materine zgodbe začela razlagati Slavica Grabrovec, hčerka najstarejše Slovenke.

Knjige, TV, molitev

Vsi polnoletni Slovenci so bili rojeni v minulem stoletju. A nihče izmed živečih na svoji osebni izkaznici ni imel zapisanega starejšega datuma rojstva, kot ga je imela Julijana Turk: rojena 13. februarja 1908. leta. Na svet je privekala v Varnici pri Ptuju, vasici sredi Haloz. Tam je živela, vse dokler se pred 23 leti ni preselila v stanovanje k hčerki Slavici Grabrovec v Novo vas v Mariboru. »Skrbela sem zanjo, četudi je k njej vsako jutro in večer prihajala negovalka,« je povedala hčerka, ki je tudi sama že dopolnila 68 let. Toda večjih težav z mamo ni imela, saj je veliko časa preživela v svoji sobici, kjer se je predajala knjigam, molitvi in gledanju televizije.

Prav slednje je bila njena velika strast, četudi je veliko časa posvečala veri. »Ni imela recepta za dolgo življenje. Vedno je govorila: 'Samo bog ve, kako dolgo živiš,'« se maminih besed spominja Slavica. Ta je najmlajša izmed Julijaninih treh otrok, brat je umrl že pred časom, sestra Marija pa živi v Kanadi. Julijana je imela veliko družino: devet vnukov, 15 pravnukov in štiri prapravnuke. Na te je bila še posebno ponosna in jim je ob obisku zmeraj »žulila« roke. Vsak, ki je prišel na obisk, je bil deležen posebne pozornosti – petja. Da je bilo petje njena velika strast, znajo povedati vsi, ki so jo kdaj obiskali. Slavica pa se spominja, da je še lani poleti dekletu, ki je izgubila mamo, prepevala pesem: »Mami, mami, tebe ni več med nami …«

Četudi je bila v vseh javno dostopnih evidencah zapisana kot najstarejša Slovenka, pa Julijana ni rada nastopala v javnosti. A roko na srce se je tudi malo ljudi v tej zavidljivi in obenem častni starosti spomnilo nanjo. Zanimivo, da predsednik države ob svojih udeležbah na vseh »vaških komemoracijah« ni našel časa, da bi najstarejši Slovenki osebno čestital ob visokem jubileju. »Podobno je bilo z županom občine Videm pri Ptuju Friderikom Bračičem. Ta je lani slišal po radiu čestitko in poslal telegram. A ker se osebno poznamo, saj smo živeli na istem hribu v Halozah in sva bili z njegovo ženo osem let sošolki, sem mu napisala dopis, v katerem sem mu razložila, da je žalostno, da se sam ne spomni na mamo, saj je vendar najstarejša Slovenka in obenem tudi njegova občanka. Šele takrat je prišel na obisk,« je še pojasnila hčerka.

Plesala pri 105 letih

Četudi je prihajala iz kmečkega okolja, kjer je počitek bolj tujka kot udomačena beseda, ji je zdravje dolgo služilo. Tako je še na svoj 105. rojstni dan plesala slavnostni ples. A kaj, ko je že naslednje jutro prišla nesreča. »Čudila sem se, da mama tako dolgo ne pridejo (hčerka še danes uporablja onikanje, op. p.) iz sobe. Šla sem pogledat in jo našla na tleh ob postelji, želela je sama vstati. Bila je povsem tiho, zatem pa o bolečinah rekla: 'Eh, to boli in to tudi mine.' Dala sem ji protibolečinsko tableto, a sem jo naslednje jutro peljala v bolnišnico. Takrat je bila prvič v bolnišnici. Zdravniki so dejali, da ne bo prestala operacije, saj se tako star človek običajno ne prebudi iz narkoze. A se je. Toda povsem na noge se nikoli več ni spravila,« je še dodala Slavica.

V leto 2017 je Julijana Turk stopila bolna, zadnja dva dneva njenega življenja sta bila težka. »Bilo je hudo. Hropla je in težko dihala. Obiskal nas je dežurni zdravnik, poslušal pljuča in dejal, da sliši pokanje, a to ni pljučnica. Dva dni pozneje pa je drugi zdravnik ugotovil pljučnico, ji napeljal infuzijo,« se zadnjih trenutkov z mamo spominja hčerka. Julijanino srce se je dokončno ustavilo v stanovanju, v katerem je preživela zadnjih 23 let. Domači so jo na zadnji poti pospremili v Zgornjem Leskovcu, le streljaj od domačije. »Želela si je klasičnega pogreba in to željo smo ji s sinovi uresničili,« je sklenila hčerka Slavica.