Prepovedali prodajo neoporečnega medu

MRZLAVA VAS, LJUBLJANA – »Če hočeš priti resnici do dna, moraš prebrati tudi, kaj piše v drugi vrstici,« pravita Vinko in Angelca Gramc iz Mrzlave vasi pri Brežicah. Čebelarjema je država avgusta lani namreč izdala odločbo o začasni prepovedi prodaje medu. Po dveh mesecih pa je bila izdana nova odločba – da je njun med neoporečen. Ta je bila na spletni strani objavljena v drugi vrstici, pod tisto o prepovedi prodaje, in kupci njunega medu so jo večinoma spregledali. 
Ko je kazalo, da so se zadeve končno uredile in umirile, pa so januarja Gramčeve skupaj s še devetimi slovenskimi čebelarji pribili na križ. Na spletni strani so objavili seznam desetih čebelarjev, ki naj bi bili največji kršitelji. Gramčevi se na tem seznamu niso znašli zato, ker bi bil njihov med oporečen, ampak zgolj zato, ker so v treh svojih panjih uporabili palčke z zdravili, ki so bile kupljene na Hrvaškem. 
»Ali Hrvaška ni v Evropski uniji?« se sprašujeta čebelarja, ogorčeni so tudi v matičnem čebelarskem društvu Krška vas. »Vinko Gramc je torej eden redkih čebelarjev v Posavju, ki imajo podrobne analize medu in satja, ki dokazujejo neoporečnost, a medu ne bo mogel prodati ne letos ne naslednja leta. Na križ so ga pribili v poduk 9990 čebelarjem zavoljo zmage farmacevtskega lobija! Pa so spet z veliko kuglo streljali na malega človeka,« pravijo v društvu.

Vinko Gramc si je čebele želel že v najstniških letih, a se mu je želja uresničila šele, ko je spoznal Angelco. Njen oče je namreč čebelaril že desetletja in tudi Vinko je prvih šest panjev kupil prav od tasta, ki je postal njegov mentor. Vsako leto je povečal število čebeljih družin, pri dvajsetih pa se je ustavil. Potem je umrl čebelar, ki ni imel naslednika, in tako je Vinko kupil še njegove čebele, da ne bi propadle, in ko tast zaradi starosti ni mogel več skrbeti za svoje, je te podaril hčeri Angelci. Vinko in Angelca sta opravila poklicno šolo za čebelarja na Lukovici. Da sta uspešna pridelovalca, je pokazalo nekdaj prestižno ocenjevanje medu v Semiču, kjer sta posegala po zlatih in srebrnih priznanj za različne vrste medu. Vinko je še zlasti ponosen na zlato priznanje za kostanjev med in srebrno za akacijevega, ki ju je prejel na zagrebškem velesejmu.

Tatu in požigalca ne najdejo

Do leta 2013 je čebelarjenje pri Gramčevih potekalo mirno in brez zapletov. V tistem letu pa jim je nekdo ukradel pet čebeljih družin skupaj s panji, storilca niso odkrili. Leto za tem, malo pred drugo uro ponoči, je njihov čebelnjak z 20 družinami, postavljen tik ob hiši, pogorel. Sreča v nesreči je bila, da je sosed, ki še ni spal, opazil požar in poklical gasilce, saj bi ogenj lahko zajel tudi domačo hišo. Niti požigalca niso nikoli našli.

Toda lansko leto je bilo tisto, ki je usodno zaznamovalo Gramčevo čebelarstvo. Inšpekcijski nadzor njihovega medu je julija pokazal, da je z medom vse v redu. 
Inšpekcijska služba je avgusta vzela vzorec medu in satja. V treh panjih so odkrili po eno palčko zdravila za zatiranje varoje, ki jih je Vinko nabavil v čebelarski trgovini v Zagrebu. V trgovini so mu rekli, da so sestavine te palčke enake kot v slovenskem zdravilu, le da se drugače imenujejo. Vinko niti pomislil ni, da bi bilo lahko kaj sporno, saj je Hrvaška članica EU. Inšpekcijska služba mu je prepovedala prodajo medu do rezultatov analize.

»Da bi bile v medu kake sestavine iz palčke, ni možno, ker je bila vstavljena v panj po iztočenem medu,« pripoveduje Angelca. In res so izvidi, ki so prispeli čez dva meseca, pokazali, da je med neoporečen, zdravilna palčka iz Hrvaške pa ni pustila nobenih nedovoljenih substanc v satju. Dobil je odločbo, da sta satje in med zdrava in da lahko med nemoteno prodaja naprej. Ker je uporabljal zdravilo za zatiranje varoje, ki ni registrirano v Sloveniji, je moral plačati kazen. Ko jo je plačal, je mislil, da je zadeva zaključena, vendar je glavni šok šele sledil.

Javni linč

Januarja letos je bil sprejet sklep, da se na strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin objavi 10 čebelarjev, ki so največji kršitelji. Med temi se je znašel tudi Vinko, ki pa je imel za leti 2014 in 2015 odločbo, da je njegov med zdrav in neoporečen. Ko so Gramčevi o tem povprašali na upravi za varno hrano, so dobili odgovor, da gre za tiste čebelarje, ki so zdravili čebele z zdravili, ki niso registrirana v Sloveniji. 
Na spletni strani so bile objavljene odločbe za omenjene čebelarje, in kdor je kliknil na prvi del oziroma prvo vrstico, je lahko videl odločbo o začasni prepovedi, če pa bi kliknil še na drugi del oziroma na drugo vrstico, bi lahko videl, da je njihov med neoporečen in ga lahko nemoteno prodajajo.

Začela se je prava kalvarija. Ljudje, ki so kupovali njihov med, so jih začeli klicati in spraševati, ali morajo med, ki so ga še imeli na zalogi, vreči v smeti, jadikovali so, kaj bo z njihovimi otroki, ki so jedli ta med, zmerjali so jih, kako so lahko tako neodgovorni. Nekateri so jim verjeli, da imajo izvid za dve leti, ki dokazuje, da Nacionalni laboratorij v Mariboru ni odkril nedovoljenih snovi v medu, drugi pač ne.

»Prodaja je upadla že takrat, ko so v medijih začeli dvomiti o medu, zaradi te objave pa se je popolnoma ustavila. Leta 2014 je bila slaba letina in nam je medu kmalu zmanjkalo, lansko leto pa je bilo eno boljših, a kaj nam pomaga, ko zaradi lobijev ne moremo nič več prodati,« pripovedujeta Gramčeva. Prav zato sta se odločila javno spregovoriti o tem, da bi pokazala izvide in ponovno pridobila zaupanje potrošnikov. »Smo eni redkih čebelarjev, ki imajo narejeno tako podrobno analizo in izvide, ki pravijo, da v medu in satju niso bile ugotovljene nobene nedovoljene sestavine,« pravita in dodajata, da ne moreta verjeti, da se jima vse to dogaja zgolj po naključju.