Prazgodovinski deblak gre na dno Soboškega jezera (FOTO)

Medtem ko je reka Mura na začetku letošnjega avgusta, ko je dosegla najvišji vodostaj in pretok vode od začetka meritev, mnogim Prlekom in Prekmurcem povzročila veliko preglavic, je zgodovinarjem in poznavalcem kulturne in zgodovinske dediščine prinesla nekaj izjemnega. Mura je, kdo ve od kod, naplavila več kot 11-metrski prazgodovinski deblak: čoln, izdelan iz hrastovega debla in iztesan z ročnim orodjem, značilen za pozno bronasto in železno dobo.

Zgodilo se je sredi septembra, ko je med veslanjem nanj naletel ravno poznavalec Ljubomir Zečević z Goričkega in o najdbi obvestil direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota, arheologa Branka Kermana. Že prej je na družbenem omrežju zapisal, da ga je med spustom s kajakom po Muri, na relaciji Gornja Radgona–Melinci, presenetila »neverjetna najdba deblaka ali drevaka iz hrastovega lesa, dolgega okrog 10 metrov, širokega okrog metra. Deblak je neverjetno dobro ohranjen glede na stoletja ali tisočletja ležanja v produ ali blatu. Sila Mure ga je izkopala in naplavila. Obvestil sem pristojne in upam, da bo nekoč razstavljen vabil turiste.« Po ogledu, ki ga je Branko Kerman opravil z najditeljem, in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sta sledila še strokovni ogled in evalvacija najdbe.

Deblak se je po več stoletjih pojavil na površju Mure in se zagozdil pri Hrastju - Moti. FOTOGRAFIJE: OSEBNI ARHIV LJUBOMIRJA ZEČEVIĆA

Z zanimivo krmo

Deblak je Mura naplavila na breg severno od zaselka Hrastika med krajema Hrastje - Mota v občini Radenci, kjer je veliko ribnikov, in Vučja vas v občini Križevci. Kot so potrdili iz Skupine Stik, zavoda za proučevanje Povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti, je naplavljeni čoln deblak dolg nekaj več kot 11 metrov, specifična izvedba krmnega dela in njegova velikost pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto in železno dobo, kjer so bili povezani s povečanimi transportnimi potrebami ob demografskem in gospodarskem vzponu na začetku 1. tisočletja pr. n. št. Ob tem so iz Skupine Stik potrdili, da je deblak med katastrofalnimi poplavami na začetku avgusta reka naplavila na desni breg Mure.

Med strokovnjaki velja za res spektakularno najdbo – čoln, ki kaže zanimivo in redko ureditev krme, ki se zaključi z masivno navpično desko, vstavljeno v utor. Kot poudarjajo v Skupini Stik, o prvotnem ležišču čolna ni mogoče podati dovolj verodostojne ocene, vendar je skoraj zanesljivo, da ga poplavne vode niso mogle iztrgati z okoliške ravnine, temveč iz sedimentov na dnu današnje struge, gorvodno od kraja odkritja.

Gre za zgodovinsko najdbo, o kateri se bo veliko govorilo in pisalo.

Danes na ogled

Glede na študije čolnov deblakov primerljivih dimenzij je mogoče sklepati, da je deblak iz Mure sprejel od devet do štirinajst ljudi oziroma tej obremenitvi ustrezno količino tovora ter od dva- do tričlansko posadko. Zavod za varstvo kulturne dediščine je najditelju že izdal odločbo o arheološki ostalini (kar pomeni, da bo v publikacijah omenjen kot najditelj) in hkrati podal napotke za zaščito in premik deblaka na varno lokacijo. Organizacijo načrtovanih posegov vodi ZVKDS, Center za preventivno arheologijo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Skupine Stik in Zavoda za podvodno arheologijo, ki deluje v sklopu projekta Navis.

Deblak so zavarovali in prepeljali na murskosoboško jezero (bližina Expana, op. p.). Plovilo, o katerem se bo v krogih raziskovalcev zgodovine najbrž še veliko govorilo, si bo mogoče ogledati danes pri Soboškem jezeru, nato pa ga bodo potopili in s tem ustrezno zaščitili. Kot je potrdil sin najditelja, mojstra lesarstva z Goričkega, plesni mojster Dejan Zečević, naj bi natančno starost najdbe ugotovili tudi v posebnem laboratoriju v ZDA, kamor so že poslali vzorec.