Polža na verigo, čebelo pa v hišo

VIŠNJA GORA – V stari šoli v središču Višnje Gore, ki je lani praznovala 540-letnico mestnih pravic, naj bi do leta 2021 uredili Hišo kranjske čebele. Ob lanskem prvem svetovnem dnevu čebel so v starem mestnem jedru odkrili sodobno, interaktivno znamenje kranjski čebeli, zraven pa so odprli še učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin. Ne samo zaradi primerne vsebine celotnega projekta, tudi lokacija je nadvse izjemna – ob avtocesti, le streljaj iz Ljubljane.
 

Iščejo še denar

Hiša kranjske čebele, ki bo zaživela v naslednjih dveh letih, bo pomembna tudi za protokolarne obiske in promocijo naše države. »Leta 2021 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, praznovala 30-letnico države, postala gastronomska regija Evrope in gostiteljica mednarodnega zborovskega festivala Europa Cantat 2021,« je na srečanju predstavnikov občine Ivančna Gorica, Čebelarske zveze Slovenije ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedal državni sekretar dr. Jože Podgoršek.

»V tem trenutku skupaj z lokalno skupnostjo in čebelarji iščemo načine, kako projektu zagotoviti primerno finančno konstrukcijo. Tukaj vidimo priložnost več različnih ministrstev za vsa obdobja te investicije oziroma tega projekta, za izgradnjo in potem tudi za življenje.«

Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je bil po obisku predstavnikov kmetijskega ministrstva v Višnji Gori zadovoljen, saj so skupaj dorekli korake, ki jih je še treba narediti, da bodo uresničili zastavljeni cilj: »Vsekakor je največja teža na občini Ivančna Gorica, ki pri tem projektu uspešno sodeluje s čebelarsko zvezo, da pridobimo vsa dovoljenja, da začnemo gradnjo in projekt predstavimo tudi potencialnim partnerjem, ki bi vstopili v to zgodbo.«
 

Priljubljena po vsem svetu

Čebelarske projekte vse od začetka močno podpira tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kot je dejal, je treba v Hišo kranjske čebele dati vsebine, ki bodo živele: »Kranjska čebela, ki jo imenujemo tudi kranjica ali sivka, je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Na tem območju se je skozi evolucijo kranjska čebela ustalila. Slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikujeta mirnost in pridnost, prav zaradi njenih dobrih lastnosti pa je priljubljena po vsem svetu. Za njeno prepoznavnost in ugled so najbolj zaslužni čebelarji družine Rotschütz iz Višnje Gore, zato čebelarji radi pravimo, da je Višnja Gora tudi rojstni kraj kranjske čebele. Na nas je, da jo zaščitimo in da ponosno povemo svetu, od kod kranjska čebela izvira, preden to stori kdo drug.«

S pospeševanjem čebelarjenja v tedanjih avstrijskih deželah so se v 19. in na prelomu v 20. stoletje ukvarjale kmetijske družbe, in ker te za čebelarstvo niso imele posebnega posluha, so se čebelarji poskušali organizirati sami. Pri nas je delovala družina Rothschütz, ki ima največ zaslug za tedanji napredek našega čebelarstva in za priznanje kranjske čebele.


Prav baron Emil Rothschütz, ki je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak in se širokopotezno lotil trgovine s čebelami, je bil eden izmed treh pobudnikov ustanovitve močne čebelarske organizacije, ki je izdajala tudi svoje strokovno glasilo.