Poglejte, kako so prežagali babo in dobili novega župana (FOTO)
Cerknica ima novega župana, poleg tega sta stari župan Marko Rupar in karnevalski princ z 18-letnim stažem Dušan Petrič požagala babo. Tako so se na debeli četrtek že po tradiciji začele cerkniške pustne norčije, ki bodo z vrsto prireditev trajale do pepelnične srede, ko bodo pusta zažgali in ga z vsemi častmi dostojno pokopali. Osrednji dogodek bo nedeljski karneval točno okoli 12.32, ki bo letos potekal v znamenju coprniškega zmajevanja.
Obisk čarovnic s Slivnice in drugih mitoloških prebivalcev Cerkniškega jezera in kraškega podzemlja privabi na cerkniški karneval vsako leto množico radovednežev. Že v torek so v galeriji Krpan odprli razstavo Pustoistov, ki združuje stare in mlade pustne avtorje. Butalski pustoisti Božidar Strman - Mišo, Martin Petrič, Bor Šparemblek, Mitja Manček, Miha Razdrih in še kdo predstavljajo, kakšno je pustno stanje duha. Vsak od njih ga vidi po svoje, s svojimi očmi, v svojih tehnikah in inštalacijah. Ni naključje, da je odprtje razstave potekalo ravno na valentinovo, saj so vsi avtorji nesmrtno zaljubljeni … v pust, seveda.
V miru cvrle krofe
Najprej pa, od kod žaganje babe in kaj je grozljivega v tem početju? Pravzaprav nič, le otroci so bili tisti, ki so po otroški nerodnosti in radovednosti prispevali pomemben delež k zgodbi o žaganju babe. Domače gospodinje o pustu cvrejo krofe in flancate, že stare mame pa so govorile, da se testo za krofe ne sme prehladiti, ko počiva. V hiši torej ne sme biti prepiha ter odpiranja in zapiranja vrat, zato so otroke nagnale iz hiše. Rekli so jim, naj gredo na trg pogledat, kako žagajo babo. Ko so prišli tja, so spraševali, kje jo žagajo, pa so jih poslali na naslednji prostor, kjer naj bi se to dogajajo. To je trajalo kar dolgo. Tako so otroci ves dan krožili od ene točke do druge in spraševali o žaganju babe. Prepiha zaradi odpiranja in zapiranja vrat ni bilo, krofi pa so se lepo ocvrli.
Baba je torej zadeva, ki se jo po Butalah podira, torej žaga. Včasih, tako se govori, se je v pustnem času obilo žgalo. To se je počelo pravzaprav vse leto, v predpustnem času pa se je le še kopičilo. V Cerknici gojijo tradicijo. Torej, ko baba pade, je požagana in takrat butalstvo vstane. To naredijo javno, simbolično in tako se začne njihov pust. Na debeli četrtek vso težo javnega življenja pravi župan – tudi letos je bil to Marko Rupar –, preda butalskemu županu, tudi občinsko blagajno.
Osrednji pustni dogodek je nedeljski cerkniški karneval, ki izvira iz povojnega časa, tradicionalne avtohtone maske pa so mnogo starejše. Pustni župan v Cerknici se je pojavil med prvimi povojnimi liki. V 70. letih so ustanovili odbor, iz katerega se je razvilo Pustno društvo. Cerkniški pustarji so se odločili, da v nedeljo, na dela prost dan, vsem pustno mislečim pripravijo nepozabno popoldne. Začeli so se ozirati po naši lepi deželici in ugotovili, da nam ponuja tisoč in en neodkriti zaklad. Spet so odprli Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske in s Slivnice, gore čarovnic, pripeljali na ulice Cerknice mater Uršulo.
Coprnica Uršula je najbolj znan pustni lik čarovnice na Slovenskem in hkrati simbol karnevala. Cerkniški karneval je znan po večmetrskih likih. Poleg Uršule so tu še drugi prebivalci Cerkniškega jezera, njegove okolice in skrivnostne kraške notranjosti: žabec Brontoskok, velika jezerska ščuka, povodni mož Jezerko, hudič, ki polhe pase, zmaj in starodavni prebivalci, Hribci. Številno značilno skupino predstavljajo Butalci.
Želeli zmaja, dobili bika
Cerknica še vedno spada med naša večja pustna središča, kjer so tudi letos pripravili tradicionalni program. Po žaganju babe in prevzemu oblasti so v Kulturnem domu Cerknica pripravili TV Čohovo, predogled uradnega butalskega TV-programa, ki so ga uradno pokazali v petek zvečer. Danes ob 15. uri bo otroška pustna maškarada s coprnicami, Butalci in drugi gosti, med katerimi bo Challe Salle, zvečer bodo v šotoru igrali Koktelsi in Dejan Dogaja bend. Veliki pustni karneval, ki bo letos potekal na temo coprniškega zmajevanja, se bo začel jutri točno okoli 12.32.
Nedeljska pustna zabava bo na vrsti po končani karnevalski povorki, ko bodo v mestnem središču zapeli in zaigrali Modrijani. Na pustni torek bodo v kulturnem domu ponovili TV Čohovo, na pepelnično sredo, 22. februarja, pa sledi še veliki finale cerkniških pustnih dogodkov s pokopom pusta, ki je najstarejša premikajoča se pustna ulična predstava na Slovenskem z ognjeno-mokrim koncem. Pustni pogreb bo potekal od znamenite cerkniške Žajfn'ce do mostu čez Cerkniščico, začel pa se bo ob 16. uri.
Pokop pusta je najstarejša premikajoča se pustna ulična predstava na Slovenskem z ognjeno-mokrim koncem.
In kaj je coprniško zmajevanje? Odgovor smo poiskali kar v Cerknici, kjer pravijo, da so Butalci, osrednji pustni prebivalci, v svojem grbu želeli imeti zmaja, najimenitnejšo žival daleč naokoli, ki bo v strah in trepet vsem sovražnikom: »Ta ideja se jim ni najbolj posrečila, saj je slikar Čačka v grb narisal bika – teh je namreč videl že nič koliko, zmaja pa še nikoli. Butalci so zato želeli najti čisto pravega zmaja, da bi ga Čačka znal prerisati v grb mogočne dežele Butalske. A medtem so ugotovili, da imajo zmaje tudi drugod, med drugim v njim domači Loški dolini, pa v sosednji Postojni.
A prav povsod so zmaje pobijali – nekje so jim glave sekali, drugod jim živo apno v usta dajali. Butalci pa niso bili taki. Staknili so glave in skupaj s coprnicami ter drugimi biološkimi in mitološkimi prebivalci naših krajev sklenili, da jim pripravijo čisto pravo pravcato coprniško zmajevanje! Enotedensko praznovanje v čast zmajem!«
