Pod skupnim dežnikom združili mlade umetnike

KOSTANJEVICA NA KRKI  – Čeprav je kazalo, da bodo številni pisani dežniki, ki so krasili edino in najmanjše mestece na otoku v državi, Kostanjevico na Krki, bolj kot izobešeni po drevesih in okrasnem grmičevju v mestnem jedru in njeni okolici prišli prav nad našimi glavami, pa je pomladni veter odpihnil oblake, tako da je toplo sonce popoldne pozdravilo vse, ki so želeli tisti dan preživeti v družbi mladih, ki so ustvarjali na že 26. otroškem ex temporu, tokrat na temo z zgovornim naslovom Pod skupnim dežnikom.

Učenci so z akrilnimi barvami poslikali dežnike in tako simbolično prikazali pomen skupnega delovanja, sodelovanja in sožitja. Neuporabljenim ali odsluženim dežnikom so mladi umetniki vdahnili novo življenje, nov smisel in novo vlogo. Več kot 100 jih je krasilo prireditveni prostor, dežniki pa bodo razstavljeni na različnih lokacijah po mestu.

Z otroškim likovnim ex temporom vsako leto Osnovna šola Jožeta Gorjupa zaključuje praznovanje dneva šole. Kot je dejala ravnateljica šole Melita Skušek, so letos ves mesec izpostavljali vrednote solidarnosti, odgovornosti in soodvisnosti ter učence spodbujali k solidarnosti na vseh ravneh in podarjanju pomembnosti medsebojnega sodelovanja. Kostanjevica se je torej pred dnevi spremenila v mesto mladih ustvarjalcev, ki so skušali v svoja dela ujeti dinamiko sodobnega sveta in likovnega duha.

Siva šola deli sivo učenost

Da Kostanjevica že desetletja gosti mlade umetnike, ni naključje. Temelje kulture je v tem starodavnem dolenjskem mestecu pred šestimi desetletji postavil Lado Smrekar, ki je v Kostanjevico z ženo Marijo prišel leta 1952 in to mesto povzdignil v eno najpomembnejših kulturnih središč v Sloveniji. Ko je tri leta kasneje postal ravnatelj tukajšnje osnovne šole, so ga zmotili sicer sveže prepleskani, a prazni zidovi šolske stavbe. Ker je bil mnenja, da siva šola deli sivo učenost, je začela nastajati šolska galerija, ki je dobila ime po umetniku Jožetu Gorjupu. Danes je tako po hodnikih šolske stavbe razstavljenih 1300 likovnih in kiparskih del in zanimivo: v vseh desetletjih niso radoživi otroci poškodovali niti ene umetniške stvaritve.

So se pa zagotovo nalezli kulturnega duha. Številni mladi, ki so obiskovali to šolo, so svoje življenjsko poslanstvo našli prav v kulturi, samo mesto na otoku pa ni dajalo ustvarjalnega navdiha le priznanim umetnikom, pač pa tudi otrokom. In ne le domačim, pač pa iz vseh krajev države, celo nekdanje. V začetku sedemdesetih let je tu zaživel grafični bienale jugoslovanskih otrok, ki je združeval mlade umetnike iz vse Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa nastal otroški ex tempore, ki je v dveh desetletjih in pol združil številne mlade in njihove mentorje, ki so našli svoj umetniški navdih v različnih temah dolenjske pokrajine. Tokrat torej v dežniku, ki ima, kot je dejal častni pokrovitelj letošnje prireditve predsednik države Borut Pahor, dober simbolni pomen: biti pod skupnim dežnikom namreč sporoča željo po enotnosti in poziv k sodelovanju.