Pod škarje v Sevnici najprej samo moški (FOTO)
Predvsem starejši domačini se zagotovo spominjajo edinstvenega frizerskega salona Kreutz, ki ga je kot zadnja vodila Dragica Zupanc. Široko prepoznavna brivka, lasuljarka in frizerka iz znane sevniške obrtniške družine Kreutz je umrla leta 2017, ostal pa je salon, prav tak, kakršen je desetletja ženskam in moškim ponujal svoje storitve in še kaj več, predvsem pa dobršno mero prijaznosti in strokovnega frizerskega znanja.
2020. je občina odkupila salon.
»Eden takšnih je prvi sevniški brivsko-frizerski salon Kreutz, ki je z letnico 1900 tudi eden najstarejših salonov v Sloveniji. Občina Sevnica ga je odkupila leta 2020, da bi dolgoročno zaščitila kulturno dediščino in obogatila turistično ponudbo starega mestnega jedra. Leta 2013 sta bili stavba in notranjost frizerskega salona kot pomembna dediščina sevniškega obrtništva razglašeni za spomenik lokalnega pomena z namenom trajne ohranitve in predstavitve spomenika kulturne dediščine.«
Upokojila se je pred 20 leti
Pri prenovi prostora in ponovni postavitvi ter konserviranju in restavriranju predmetov so sodelovali Občina Sevnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje, Posavski muzej Brežice, podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični in KŠTM Sevnica.
»Posebej se zahvaljujemo Jadranki Rešeta, rojeni Zupanc, hčeri Dragice Karoline Kreutz, ki je prinesla več predmetov za postavitev razstave v salonu ter nam srčno pomagala in svetovala pri postavitvi predmetov na njihovo izvorno mesto v salonu,« so zapisali sredi junija letos, ko so o obnovi med drugim spregovorili župan občine Sevnica Srečko Ocvirk, Božena Hostnik iz ZVKDS OE Celje, Jože Drešar iz podjetja Gnom o opravljenih delih pri obnovi ter Stanka Glogovič in Nives Slemenšek iz Posavskega muzeja Brežice o konservatorskih in restavratorskih delih ter predmetih v prostoru.
Salon Kreutz je bil prvi frizerski v Sevnici, odprl ga je Dragičin oče Dragutin Kreutz iz Ljubljane. V njem sta se do danes ohranili prvotna notranja oprema in oprema iz obdobja po letu 1970. »Sprva je bil salon le za moške. Leta 1923 je obrt prevzel Dragutinov sin Rudolf, po njegovi smrti leta 1945 pa je družinsko obrt nadaljevala vdova Milka vse do leta 1970, ko jo je prevzela hči Dragica. Ta je bila tudi mojstrica ročnih del; frizerska mojstrica je postala leta 1953, ko ji je bilo 22 let. Obrt je vodila do leta 2002,« pravi etnologinja dr. Ivanka Počkar.
Izjemna redkost in svojevrstno ohranjen spomin na začetke in razvoj brivsko-frizerske obrti rodbine Kreutz je kronika, ki jo je zapisala Dragica leta 1988 v spomin na deda Dragutina in jo podarila sekciji frizerjev na Obrtnemu združenju Sevnice. Med drugim je zapisala, da so se verjetno tudi pri nas kot drugje po svetu vsa minula stoletja ustavljali potujoči brivski oziroma frizerski mojstri: »Ti so opravljali najnujnejše frizerske mojstrovine pri ljudeh, ki so želeli imeti lepše urejene lase in ki so tudi zmogli plačati storitev. Večina ljudi se je strigla sama. Vedno se najde v kraju nekdo, ki je bolj spreten od drugih za to ali ono delo, in tako je verjetno živel tudi v Sevnici kdo, ki je krajanom strigel lase. Toda stalnega pravega mojstra dolgo ni bilo.«
