Pepa skotila kar 26 pujskov

Na kmetiji v Štorah pri Celju je pujsa Pepa pred dnevi povrgla kar 26 mladičkov. Od teh je 22 ostalo živih, le štirje so bili preslabotni, da bi preživeli. Celotno kotitev je več ur spremljal komaj 10-letni Nik Alagić, ki ima že od nekdaj zelo rad živali.

»Želel je, da bi to bilo objavljeno v Guinnessovi knjigi rekordov, pač zaradi velikega števila skotenih mladičkov. A mu je že veterinar, ki se je oglasil pri nas, lepo razložil, da živali ne pridejo v poštev za knjigo rekordov,« nam je povedala njegova mama Nataša Joštalovič, ki je o tej novici obvestila tudi nas. »Naš Nik je izredno čuteč do živali, ob tem, ko je naša Pepa skotila toliko pujskov, je bil pa tudi ponosen. Še posebno ker je pri tem ves čas sodeloval. Sedem ur je bil prisoten, vsakega skotenega pujska sva pričakala, mu odrezala popek in ga obrisala s suho krpo. Nekateri to naredijo s slamo, jaz pa sem se odločila za krpo. Vse se je začelo ob petih popoldan in je trajalo do enih ponoči. No, okoli 23. ure je pa omagal tudi naš Nik,« nadaljuje Nataša.

Kot nam še pove, imajo manjšo kmetijo, veliko vsega štiri hektare. »Trenutno imamo samo še to svinjo, ki je prvič kotila 16. maja letos, takrat se je skotilo 16 mladičkov. Imamo tudi nekaj ovac in kokoši. Na njivi pa smo pridelali tudi vso hrano za živali.«
 

Ne bodo ostali doma

Pepa zaradi dveh kotitev ni imela večjih težav. »Morda je malo shujšala, česa hujšega pa ni bilo,« pojasni Joštalovičeva, ki poleg tega hodi v službo in dela tudi v nočni izmeni. »In ravno ta teden, ko grem v službo ponoči, je Nik tisti, ki v hlevu poskrbi za vse, in sem povsem brez skrbi,« nam še pove mamica sicer kar treh otrok. Nikova starejša sestrica ima že 13 let, bratec pa je bil junija star devet. »A Nik je tisti, ki je najbolj naklonjen kmetijstvu. Tistega dne, ko naj bi naša pujsa kotila, sva šla pred tem še v gozd. Pa je bil kar hud, češ da morava hitro nazaj domov, da bova lahko zraven v hlevu. No, na srečo sva se pravočasno vrnila, tako da ni ničesar zamudil,« pravi Nataša.

Seveda vsi pujski ne bodo ostali doma, saj je toliko živali težko zrediti. Predvsem zaradi velikih količin hrane, ki tudi nekaj stane. »Dva smo že kar takoj podarili sosedi, pa je obupala in ju prinesla nazaj, ker ni imela primerne žarnice, pod katero bi se pujska še morala greti. Eden je bil že precej v slabem stanju, a ga je Nik hranil tudi po steklenički in si je hitro toliko opomogel, da je zdaj čisto v redu. Ko bodo še malo zrasli, pa bo vsaj štiri vzela moja mama, ki je sicer starejša, a se je zavzela, da jih bo zredila,« nam še pove Joštalovičeva in opiše, kako je trenutno še videti hranjenje. »Pri mami pujsi se, ko jih ta pokliče k sebi, zbere 14 pujskov, preostalih osem pa se hrani iz posodice. So se že sami tako navadili, da ni nobenih težav.« Nik pa jih ponosno prešteva in opazuje vsak dan.


»Tudi po več ur preživi v hlevu,« je ponosna njegova mamica, ki se zaveda, da tisti, ki imajo radi živali, zagotovo ne bodo odrasli v slabe ljudi. Zato je še kako vesela, da njenega Nika tako zelo skrbi za nebogljene pujske.