DELAVCI POD DROBNOGLEDOM

Pazite, na delu vse več detektivov

Podjetja zlasti preverjajo delavce na bolniški in alkoholiziranost na delovnem mestu.
Fotografija: Zasebni detektiv. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Odpri galerijo
Zasebni detektiv. FOTO: Tomi Lombar, Delo

LJUBLJANA – Ste na bolniški? Pazite, da se zadržujete doma, saj vas lahko hitro obišče kakšen detektiv in preveri, ali ste res upravičeno odsotni z dela. Podjetja se namreč vse večkrat odločajo za tak način nadzora svojih delavcev.

»Podjetja najemajo detektive, ko začutijo potrebo po njihovih storitvah. Pri tem je popolnoma jasno, da le licencirani detektivi lahko opravljajo detektivsko dejavnost ter izvajajo detektivske storitve in upravičenja. Druge osebe te pravice nimajo. V tem trenutku je v RS 90 licenciranih detektivov, od tega 58 moških in 32 žensk. V zadnjem letu še posebej opažamo, da so se podjetja začela zavedati pomena detektivskih storitev in tudi trend najemanja detektivov je v naraščanju,« so sporočili iz Detektivske zbornice Republike Slovenije (DeZRS).

Pojavlja se vse več detektivov brez licence. FOTO: Dejan Javornik
Pojavlja se vse več detektivov brez licence. FOTO: Dejan Javornik

Kot pravijo, so najpogostejši razlogi za povpraševanje po detektivskih storitvah nadzori delavk in delavcev zaradi suma zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabe pravice do uveljavljanja povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter drugih disciplinskih kršitev, poleg tega pa še (ne)upoštevanje konkurenčne prepovedi in zloraba informacijskega sistema. 

Kdaj detektiv prekorači pooblastila?

Detektiv mora sicer pri svojem delu dosledno upoštevati zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), njihovo delo pa nadzoruje Inšpektorat RS za notranje zadeve, ki je v letu 2018 prejel skupaj šest prijav o delu detektivov. Iz podanih prijav največkrat izhajajo očitki o nezakonitem zasledovanju detektivov, poseganju v zasebni prostor, prekoračitvi pooblastil in neprimernemu vedenju. »Detektivi lahko svoje delo izvajajo tako, da ne posegajo v posameznikovo zasebnost. To pomeni, da lahko izvajajo aktivnosti samo na krajih, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji, pri čemer ne smejo plezati prek ograje, ki obdaja posestvo ali hišo, odstirati vratnih ali okenskih rolet, polken, umikati zaves ipd. Ne smejo posegati v zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršne koli ograje, prepreke ali vidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor,« so zapisali na inšpektoratu.

Detektivski pripomočki za odkrivanje kaznivih dejanj. FOTO: Oste Bakal
Detektivski pripomočki za odkrivanje kaznivih dejanj. FOTO: Oste Bakal

Številni brez licence

Podjetja sicer zaposlenih niso dolžna obvestiti o detektivskem nadzoru, so pa pri detektivski zbornici opozorili na prakso, da podjetja pogosto najamejo posameznika, ki nima licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Njegove morebitne ugotovitve nimajo nobene teže v sodnih postopkih, res pa je, da so pogosto njihove storitve cenejše. »Tako prakso DeZRS označuje kot povsem nezakonito, nadzorovani delavci in delavke pa v takem primeru nimajo nobene pravne varnosti in so jim kršene pravice do zasebnosti.«

Le v skrajnih primerih, pravijo slovenska podjetja

O tem, ali najemajo detektive, smo povprašali tudi nekatera večja slovenska podjetja. V Petrolu so nam odgovorili, da izvedbe preverjanja bolniških odsotnosti skorajda ni, saj je indicev o kršitvah izredno malo oziroma jih sploh ne zaznavajo ali beležijo.

»Pri t. i. kurativnih ukrepih, kamor sodijo tudi kontrole bolniških odsotnosti, pa zagovarjamo stališče, da je to ukrep, ki se ga poslužujemo samo v skrajnih razmerah. Menimo namreč, da je bistveno bolj učinkovit temeljit in odkrit pogovor sodelavca z nadrejenim, saj je določena mera bolniških odsotnosti lahko posledica nezadovoljstva zaposlenih z delom,« so sporočili.


Tudi v Krki se takega nadzora poslužujejo le izjemoma: »Spoštovanje reda, tehnološke discipline in dogovorjenih pravil so osnovni pogoji za uspešno poslovanje družbe, zato temu namenjamo veliko pozornosti. Sodelavce že pri zaposlitvi in uvajanju v delo seznanimo s pravili ter kakšne posledice prinaša njihovo neupoštevanje. Le pri kontroli bolniške odsotnosti se, vendar le v izjemnih primerih, poslužujemo zunanjih izvajalcev, ki neposredno pri sodelavcu doma preverjajo upoštevanje in spoštovanje bolniških omejitev. Kršitve obravnavamo v skladu z internimi akti, sankcije so odvisne od teže in pogostosti ponavljanja kršitve.«

V Mercatorju nadzor bolniškega staleža in preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu izvajajo »pogodbeno dogovorjeni detektivi po postopku in na način, določen z internimi akti, ki so delavcem znani, samo v primerih, ko gre za utemeljen sum, da zaposleni zlorablja bolniški stalež oziroma kaže očitne znake alkoholiziranosti. Vsekakor morajo biti ukrepi nadzora zakoniti in sorazmerni, najem zunanjih strokovnjakov pa se uporabi samo v izjemnih primerih.«

Detektivski pripomočki za odkrivanje kaznivih dejanj. FOTO: Roman Šipič, Delo
Detektivski pripomočki za odkrivanje kaznivih dejanj. FOTO: Roman Šipič, Delo

Odzvali so se tudi v podjetju Telekom Slovenije, od koder so sporočili, da tovrstnega nadzora zaposlenih v zadnji letih niso izvajali. »Menimo, da je v primeru, ko podjetje oceni, da je tak nadzor potreben, pomembno dosledno spoštovati zakonodajo in nadzor zaupati za to usposobljenim strokovnjakom,« so zapisali.

Podobno pravijo tudi v Revozu: »Nazadnje smo imeli najetega detektiva leta 2004 zaradi kontrole bolniškega staleža. Po naših informacijah pa imajo nekatere kadrovske agencije, s katerimi sodelujemo, najete detektive za kontrolo bolniškega staleža.«
 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije