Papež spet izbral slovenske zvezde (FOTO)
Priznana mojstrica floristika dr. Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič znova sodelujeta pri božični krasitvi v Vatikanu. Žal letos zaradi zdravstvenih razmer ne bosta sodelovala pri tradicionalni krasitvi Vatikana, bosta pa tokrat koordinirala prevzem in razporeditev tisoč slovenskih božičnih zvezd v vse štiri papeževe bazilike, ki jih je prispeval Vrtni center Kurbus iz Mel pri Radencih.
Na novinarski konferenci v galeriji Družina v Ljubljani sta predstavila zamisel krasitve Berninijevih stebrov glavnega oltarja bazilike sv. Petra na posebej v ta namen izdelanih podlagah slovenskega podjetja Smithers Oasis, ki bo zaradi covida-19 uresničena šele leta 2022.
Domača pridelava
»Z veseljem lahko povem, da bodo šle v Vatikan zares kakovostne božične zvezde, zavedati pa se moramo, da gre za domačo pridelavo,« je povedala Sabina Šegula. »Hkrati smo lahko veseli, da se Slovenci na tak način predstavimo na svetovnem parketu.«
Priznana floristka je skupaj s Petrom Ribičem pokazala, kako bi bila videti krasitev znamenitih Berninijevih stebrov v mogočni baziliki sv. Petra. »Slovensko podjetje Smithers Oasis, ki cvetličarje oskrbuje s cvetličarskimi gobami, je za to priložnost razvilo ustrezno podlago. Božične zvezde morajo biti v podlagi postrani, ker so Berninijevi stebri visoki, saj šele tako pridejo do pravega izraza. So torej obrnjene proti obiskovalcem cerkve. Le tako lahko vidimo cvetove.
Kako nastane takšno sodelovanje? Vsako idejo narišem na papir, nato jo skiciram, saj si le tako lahko predstavljamo, kako bo na koncu videti okrasitev v taki mogočni baziliki. Vse to seveda pošljemo v Vatikan v potrditev in za morebitne pripombe. Šele nato zamisel uresničimo. Moj sodelavec Peter Ribič se skupaj z drugimi vrtnarji potrudi, da gre vsa zadeva visoko na že omenjene stebre.«
Ribič je povedal, da gre sicer za ustaljeno dejavnost obeh cvetličarskih mojstrov, pa vendar njuno sodelovanje pri krasitvi v Vatikanu ni samo po sebi samoumevno: »Vsako leto moramo urediti organizacijske in logistične zadeve. In vsako leto začenjamo tako rekoč znova, saj moramo doreči, kaj bomo delali in kako bo na koncu to videti. Letos je situacija nekoliko drugačna, ko gredo na pot slovenske božične zvezde.
Večkrat sva že povedala, da gre predvsem za zelo zanimivo osebno izkušnjo. Priti v državo, kjer nihče ne govori angleško in midva ne italijansko – že to je poseben izziv. Sodelovati pri tako velikem projektu, na začetku se sploh nisva zavedala, za kako velike razsežnosti gre, je bilo tudi za naju nekaj povsem novega. Vedno se učimo, pravi Sabina. Oni od naju in midva od njih, toda vsako leto naju čaka nekaj novega, čeprav to traja že več kot deset let. Znajo poskrbeti za kakšno prijetno presenečenje.«
1200
z ljubeznijo pripravljenih zvezd čaka na pot.
Predstavitve krasitve se je udeležila tudi Simona Kurbus, direktorica Vrtnega centra Kurbus, ki je prispevalo izjemne božične zvezde, ki bodo šle v ponedeljek na pot proti Vatikanu. »Prvi pogovori o našem sodelovanju so se začeli v spomladanskem času, poleti smo dobili prve sadike teh zvezd. Poleti potrebujejo veliko sončne svetlobe, v jesenskih mesecih pa nekoliko višje temperature. Potrebujejo veliko prostora, da se lahko razširijo oziroma da postanejo košate. Gojimo jih počasi, da postanejo kompaktnejše. Ne smemo jih izpostavljati temperaturnim šokom, pazimo, da ni prepiha, poskrbeti moramo za pravilno vlažnost. Božične zvezde za Vatikan smo gojili vse do decembra, ko so lepo pripravljene in izjemno bogate za okrasitev,« je povedala Kurbusova.
Rdeče, rožnate in bele
Božične velikosti so različnih velikosti in tudi nekoliko drugače obarvane. »V Vatikan jih potuje 1200,« dodaja Kurbusova. »Glavnina je rdeče barve, nekaj je tudi rožnatih in belih. Na pot gredo v ponedeljek, tako da bodo v torek zjutraj v Vatikanu, kjer jih bosta prevzela Sabina Šegula in Peter Ribič. Rožnate in nekoliko svetlejše gredo namensko v baziliko Marije Snežne.«
Božična zvezda je rastlina iz družine mlečkovk, ki izhaja iz Mehike. Rastlina, ki so jo Azteki imenovali zvezdna roža v divjini, zraste v obliki grma, doseže pa višino do pet metrov. Po svetu se je razširila po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki, Joela Robertsa Poinsetta, ki jo je leta 1828 prinesel v ZDA. Razmnožil jo je in jo poslal različnim botaničnim vrtovom po svetu. Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v ZDA.
V Galeriji Družina so odprli še razstavo jaslic nekaterih pomembnih slovenskih jasličarjev, odprl jo je Igor Vojnovič, urednik revije Jaslice. Figure, ki so postavljene v različne prizore božičnih skrivnosti, so izdelane iz različnih materialov, iz lesa, kamna, gline, umetne mase in keramike. Jaslice razstavljajo Anka Trpin, Sabina Šegula, Ana Korenč, Metka Prezelj, Majda Kržič in Nika Mravlja.
