Stanovanja

Ovadbo fasal skladov šef

Remcu očitajo zaračunavanje nezakonitih stroškovnih najemnin.
Fotografija: Črtomir Remec z ovadbo ni seznanjen. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Črtomir Remec z ovadbo ni seznanjen. FOTO: Jože Suhadolnik

Na Vrhovno državno tožilstvo je bila vložena kazenska ovadba zoper Črtomirja Remca, šefa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Osumljen je zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon. Sklad naj bi, tako ovadba, pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Remec in stanovanjski sklad z ovadbo nista seznanjena.

»Vsi javni stanovanjski skladi, tako tudi Stanovanjski sklad RS, so bili ustanovljeni z javnimi sredstvi za izvajanje javnega interesa, ki izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. Vsi javni stanovanjski skladi so subjekti javnega prava, ki lahko delajo le tisto, kar je predpisano z zakonom, za razliko od tržnih subjektov, ki lahko delajo vse razen tega, kar je z zakonom prepovedano. Zakon opredeljuje 4 vrste najemnih stanovanj: neprofitna, tržna, službena, namenska. Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja,« je zapisano v kazenski ovadbi.

Stanovanjski sklad je – kot sledi iz ovadbe – v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj. Zgolj 334 stanovanj je oddajal kot neprofitna stanovanja z najemnino v višini pet evrov za kvadratni meter. Preostalih 773 stanovanj je stanovanjski sklad oddajal po stroškovni najemnini. Takšna najemnina pa nima podlage v zakonu.

Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja. FOTO: Voranc Vogel
Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja. FOTO: Voranc Vogel

Samo v letu 2023 je sklad pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov. Del te najemnine v obsegu 25 odstotkov oziroma 500.000 evrov stanovanjski sklad pridobi neposredno od najemnikov, preostali del (75 odstotkov oziroma 1,5 milijona evrov) pa pokrije subvencija, ki jih lokalno pristojne občine mesečno nakazujejo skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne v obliki državnih subvencij. V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila skladu pridobljena korist v višini 6 milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna. Skupaj to znese osem milijonov evrov koristi, od tega proračun šest milijonov evrov, dva milijona evrov pa najemniki stanovanj.

Neprofitne najemnine lokalnih skladov

V praksi se dogaja, da v istem stanovanjskem bloku dva najemnika za enakovredno stanovanje plačujeta različno najemnino. Eno stanovanje je v lasti stanovanjskega sklada, drugo v lasti občinskega sklada. »Z razliko od stanovanjskega sklada pa se nosilci izvajanja stanovanjske politike na lokalni ravni še vedno zavedajo svojega delovanja z javnimi sredstvi v javno korist in ljudem zagotavljajo javna najemna neprofitna stanovanja z zakonsko predpisano neprofitno najemnino,« je zapisano v ovadbi, kjer je potem utemeljeno: »Ni le nezakonito, ampak naravnost zavržno, da javni Stanovanjski sklad RS izkorišča stisko ljudi, predvsem mladih družin, ki obupano potrebujejo stanovanje in so zato pripravljeni plačati nezakonito in neupravičeno stroškovno oziroma tržno najemnino javnemu ponudniku stanovanj, da si zagotovijo vsaj nekaj večjo varnost kot pri lastnikih nepremičnin na trgu.«

Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja. FOTO: Voranc Vogel
Javni stanovanjski skladi so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja. FOTO: Voranc Vogel

V ovadbi je zapisano: »Praksa sklada z uvajanjem in zaračunavanjem nikjer v zakonu definirane stroškovne najemnine, ki jo očitno podpira ministrstvo za solidarno prihodnost, je nezakonita in v ljubljanskih razmerah znaša skoraj 100 odstotkov več, kot znaša neprofitna najemnina. Enako nezakonita je razlaga sklada, da najemniki ne čutijo bremena visoke stroškovne najemnine, saj lahko uveljavljajo subvencijo tržne najemnine. Taki razlagi sledi praksa nadaljnje zlorabe javnih sredstev, saj se subvencije za te nezakonite tržne najemnine prek občin izplačujejo kot poraba državnega proračuna. Torej gre na eni strani za neupravičeno premoženjsko korist sklada in na drugi za oškodovanje državnega proračuna.«

Stanovanjska politika spada v resor ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac.

Pred objavo članka smo na stanovanjski sklad poslali več vprašanj, povezanih z očitki v ovadbi. Prejeli smo odgovor: »Vezano na vaše vprašanje vam sporočamo, da Stanovanjski sklad RS in tudi direktor nista seznanjena, da bi bila podana kakršnakoli ovadba proti direktorju Stanovanjskega sklada RS.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije