KRŠKA VAS – Globočice, naselje nedaleč od Krške vasi, so bile v petek popoldne in zvečer res nabite s pozitivno energijo. Pa ne le zato, ker se je zgodila velika zabava, ki je zavoljo 20-letnice tamkajšnjega gradbenega podjetja združila kar 400 poslovnih partnerjev, prijateljev, sorodnikov in krajanov, ampak tudi zato, ker se je podjetnik Mihael Tomše odločil, da bo jubilej podjetja obarval z dobrodelnostjo.
Ni hotel daril
Mihael ima gradbeno podjetje, zaposluje pet delavcev, tudi sina Simona, delajo pa fasade in druga gradbena dela, postavljajo tudi male čistilne naprave. Zabavo je pripravil že ob 10-letnici, tokrat pa se je odločil, da bo dobrodelno obarvana. Namesto daril, ki bi jih gostje sicer prinesli njemu, si je zaželel, da bi pomagal nekomu, ki potrebuje pomoč. V lokalnem časopisu je zasledil zapis o deklici Nastji, njegovo dobrodelno namero je podprla tudi občina Brežice in cilj zabave je bil jasen: da bi skupaj pomagali 9-letni Nastji Rostohar iz Ponikve pri Veliki Dolini, ki jo je rojstvo zaznamovalo s cerebralno paralizo. Je vesela in nasmejana, čeprav veliko časa preživi na terapijah, ki so ključnega pomena za njen razvoj. Mama Nataša in oče Jernej se ne želita vračati v preteklost, ampak pogumno zreta v dekličino prihodnost. »Nastja se je zaradi pomanjkanja kisika rodila praktično mrtva. Do tretjega leta se niti kotalila ni, danes pa ob podpori na krajše razdalje celo hodi, to smo dosegli v šestih letih,« ponosno pove mamica Nataša. In prav Nastja je dokaz, kakšen napredek lahko mladi bolnik s spastično obliko cerebralne paralize naredi s pomočjo številnih terapij ter neizmerne starševske skrbi in ljubezni.
Velika borka
»Terapije, ki jih omogoča in plača zavod, niso dovolj niti za vzdrževanje stanja, kaj šele za napredek. Samoplačniških terapij je na trgu res veliko, najti moraš pač tiste, ki pomagajo in otroku ustrezajo. S hčerko od dva- do trikrat na leto obiščemo therasuit terapije, občasno še feldenkrels terapije pa fizioterapije, ki jih plača zavod, Nastja zelo rada tudi plava, kolesari, jezdi konja. A Nastja je samo otrok. Vemo, kaj ji pomaga, a potrebuje tudi počitek,« pravi Nataša. Nastja obiskuje 3. razred OŠ dr. Mihajla Rostoharja, šole s prilagojenim programom v Krškem, kjer se počuti zelo dobro, čeprav s kratkimi besedami izrazi le najnujnejše, je pa dobrovoljna in iznajdljiva, borka v pravem pomenu besede. A ob sebi vseskozi potrebuje nekoga, zato je Rostoharjevim še kako dobrodošla pomoč družine. »Srečna in šokirana sva, da ti nekdo, ki te sploh ne pozna, želi pomagati, ne da ga sploh prosiš za pomoč. In to v času, ko vsakdo gleda samo nase,« starši niso mogli skriti ganjenosti ob podjetnikovi potezi. Njegova želja, da bi zbrali čim več denarja za dekličine terapije, se je uresničila. Gostje so zbrali kar 7000 evrov, od tega je občina Brežice prispevala 600 evrov.
