Ocvrli več kot 140 milijonov krofov (FOTO)
Na svečnico se je tudi uradno začelo pustno obdobje. V Budini pri Ptuju so si kurenti nadeli težke zvonce in točno opolnoči uprizorili zdaj že tradicionalni kurentov skok. V Markovcih so pred občinsko stavbo ob polnoči pripravili, kot pravijo domačini, bičov pok. Veselo bo in mastno mora biti, okrog ust, seveda.
Ob omembi Trojan najprej pomislimo na krofe, drugi morda na skoraj tri kilometre dolg predor na štajerski avtocesti. Zgodovina kraja je pestra, sega pa daleč nazaj v antiko. Trojane so prvo z listinami izpričano naselje v Črnem grabnu. Tu je bila že v antiki trgovska in prometna postojanka, imenovana Atrans.
Na Dunaj po avtobuse
Zaradi izjemne lege s prekrasnimi razglednimi točkami je kraj tudi turistično zanimiv, saj so Trojane izhodišče za izlete po okoliških hribih. V naselju deluje uspešno gostinsko podjetje, ki je med drugim znano po krofih. »Izmed gostinskih objektov, ki še danes stojijo in služijo svojemu prvotnemu namenu v sklopu Gostinskega podjetja Trojane, se najstarejši ponaša s častitljivo letnico 1849. Na objektu, ki je uvrščen v zakladnico narodove nepremične zgodovinske dediščine in je zato pod budnim očesom spomeniškega varstva, je ta letnica vklesana v kamnito ploščo nad vhodnimi vrati. Zasluge za postavitev te še danes impresivne stavbe gre pripisati prvim članom rodbine Konšek,« pravijo v Gostinskem podjetju Trojane.
V obdobju 1911–1913 je združenje gostilničarjev, organizirano kot delniška družba, zbiralo denar in na Dunaju kupilo prve tri avtobuse znamke Saurer. Med delničarji, ki so jih šli iskat na Dunaj, je bil tudi Franc Konšek. Še istega leta sta prva dva avtobusa pripeljala potnike na Trojane. Omenjeno združenje gostilničarjev je tri avtobuse nabavilo za vzpostavitev avtobusne povezave med Ljubljano in Celjem. En avtobus je odpeljal iz Ljubljane proti Celju, drugi pa iz Celja proti Ljubljani. Pri Konšku na Trojanah sta se oba ob 8. uri srečala, in po postanku, ki je bil namenjen osvežitvi in okrepčilu potnikov, nadaljevala vsak svojo pot. Popoldan sta se oba vračala, tokrat seveda v nasprotni smeri. Tretji avtobus je bil rezervni, če bi prišlo do okvare katerega od prvih dveh. Kot zanimivost dodajmo, da je v letu 1913 vožnja po takratni makadamski cesti med Ljubljano in Celjem trajala tri ure.
Trojane še danes slovijo kot postojanka, kjer se je treba ustaviti, če ne že zaradi drugega, vsaj zaradi krofov. V letu 1961 so začeli najprej občasno, v letu 1962 pa že vsakodnevno izdelavo in prodajo. Krofom so ostali zvesti do danes, saj je ta sladica z marelično marmelado v sredini in z belim vencem ter posuta z mletim sladkorjem ponesla sloves kraja tudi zunaj slovenskih meja. Na začetku so jih ocvrli le nekaj deset na dan, vendar je povpraševanje po krofih tako naraslo, da jih danes dnevno ocvrejo in prodajo med 2000 in 5000, še več pa ob pustnih dnevih in posebnih priložnostih.
Prvi mešalec za testo
»Rajka Konšek je kot direktorica gostišča na Trojanah v pustnem času leta 1961, torej pred 62 leti, obogatila gostinsko ponudbo s slastnimi pustnimi krofi, ki so postajali vse pogostejši tudi med letom, ne le za pusta,« je v glasilu Rokovnjač poročal Lado Goričan. »Vsak dan so jih začeli cvreti že naslednje leto. Konškova je namreč marca 1962 obiskala gostinsko razstavo v Mariboru. Tam je srečala gospoda Lenčka, slavnega slaščičarja iz Domžal. Ta ji je pomagal pri kupovanju prvega mešalca za testo. Bil je le prototip, saj takih mešalcev še niso izdelovali. Bil je majhen, s kotličkom okrog 15 litrov. Zaenkrat naj bi bil dovolj velik za njo, je Konškovi dejal gospod Lenček. In res je bilo tako. Izdelali so ga v firmi Gostol iz Nove Gorice.«
Konškova je skupaj z njihovo odlično kuharico Mimi Lesjak preizkušala uporabo strojčka za pripravo testa za krofe. Pomembno je namreč, kako dolgo se stepa testo. Tako so s pomočjo tega mešalca začeli delati krofe, in to vsak dan. Prvo leto so jih naredili že 140.000. S sodelavko Mimi sta izdelali tudi hišni recept.
»Proizvodne zahteve so postajale vse večje in leta 1974 je gostišče Pri Konšku nasproti stare gostilne na prostoru ob kegljišču zgradilo nov objekt, namenjen cvrtju krofov – krofarno,« je še zapisal Goričan. »S tem so začeli v drugi polovici tega leta. In že v tem letu so prodali 1,7 milijona krofov. V današnjih sodobnih proizvodnih in prodajnih prostorih prihajajo ocvrti krofi kot po tekočem traku. V letu 2019 so jih ocvrli 3 milijone, v korona letu 2020 pa 1,8 milijona. Že vseh 60 let vodijo evidenco o ocvrtih krofih. Teh je bilo do leta 2021 že 140 milijonov.«
1961. so z njimi obogatili ponudbo.
Trojanski krof je osvojil že veliko priznanj. Najpomembnejši sta vsekakor uvrstitev med aktivne spominke v Sloveniji in podeljeni znak slovenska kakovost SQ. Na Trojanah ponudijo takle recept: »Dobro pregnetenim izkušnjam dodamo zvrhano žlico tradicije in pest dobre volje. Vsak krof posebej izrežemo, nadevamo in ocvremo. Še tople posujemo z željo, da bi vam dobro teknili.«
