LJUBLJANA – Junij je klekljarski mesec. Pod streho so že končni izlet klekljaric v Škofjo Loko, klekljarska delavnica v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) ter delavnica in razstava na Rakovniku, danes v baziliki Marijinega narodnega svetišča na Brezjah blagoslavljajo slovensko klekljano zastavo, zvrstijo se še razstava Čipkarske vezi v SEM, 23. junija klekljanje v živo na ljubljanski Stritarjevi ulici, od 24. do 26. junija gostimo v Ljubljani 17. svetovni klekljarski kongres OIDFA, konec meseca razstavljajo klekljarske izdelke v Žireh.
Idrija, Brezje, Lurd, Vatikan
Kje drugje kot v čipkarski prestolnici Idriji se je klekljanja izučila tudi Ljubljančanka Tanja Oblak, ko je obiskovala tamkajšnjo srednjo vzgojiteljsko šolo. Pri petnajstih letih se je prvič srečala s čipkarsko umetnostjo in jo je sčasoma tako zasvojila, da se ukvarja samo še s klekljanjem. S statusom pedagoginje v kulturi vodi tečaje klekljanja, delavnice po vrtcih in šolah, dobrodelno tudi po bolnišnicah in rehabilitacijskih centrih. Še vedno razstavlja, njena velika strast pa so tudi množični dobrodelni projekti. Med odmevnejšimi so klekljani oltarni prt, sešit iz 584 koščkov čipk, ki ga je ustvarjalo več kot 300 klekljaric in klekljarjev iz 39 mest z vseh koncev Slovenije in še skoraj enkrat več iz tujine. Iz nadštevilnih koščkov, ki so prihajali še po roku, je nastal še manjši prt. Oba in še nekaj drugih izdelkov od leta 2012 krasijo Pijevo podzemno baziliko v Lurdu. V podobnem podvigu so Tanja in 605 klekljaric ter klekljarjev izdelali namizni prt za slavnostno mašo ob 200-letnici milostne brezjanske podobe Marije Pomagaj. K temu so v poseben prt za papeža Frančiška všile 55 čipk, ki prekrivajo oltar kapele v Domu svete Marte v Vatikanu.
Lani so okoli Tanje zbrane klekljarice na pobudo civilnodružbene iniciative Resnica in sočutje zaznamovale 70 let od konca druge svetovne vojne z izdelkom 70 klekljanih golobov za 70 let miru. Tridimenzionalne golobe so umestile v prenosljivo umetniško instalacijo, ki s črno-belim kontrastom ponazarja temo in svetlobo tega sveta.
Čipkarska torta v Idriji V Idriji ohranjajo tradicijo ročno klekljane čipke s Festivalom idrijske čipke, letošnji se bo odvil prav ta konec tedna. Tokratni bo še posebno slovesen, saj ga posvečajo 140-letnici delovanja tamkajšnje čipkarske šole. Spremljale ga bodo vrhunske razstave tradicionalnih in sodobnih čipk ter izdelkov s čipko. V nedeljo bodo že tradicionalno na vsedržavni ravni tekmovali v klekljanju za priznanje Ivanke Ferjančič. Zvrstili se bodo še ustvarjalne delavnice, sejem domače in umetnostne obrti, rekreativni tek Za zlat kikl, nastopi igralskih skupin. Festival bodo začinili kulinarični užitki s tradicionalnimi idrijskimi jedmi, pokušinami vin, festivalsko tortico Rezi in tudi prav posebno mega čipkasto torto. Mesto, ki slovi po eni od najstarejših evropskih godb na pihala, bodo zapljusnile melodije divjih in nežnih ritmov. |
Zastava osrednji simbol
Po golobih miru je novinar Jože Bartol, eden od članov že omenjene pobude, Tanjo spomnil, da letos praznujemo četrt stoletja osamosvojitve naše države. Kako bi jo lahko zaznamovale klekljarice, jo je vprašal. Ko je to doma povedala možu Leonu, profesorju biotehniške fakultete v Ljubljani, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem glasbe in besedil za številne slovenske izvajalce, je pripomnil, da ob spominjanju dogodkov izpred četrt stoletja najprej pomisli na slovensko zastavo. Tako je Tanja začela snovati projekt, ki ga je poimenovala Klekljana slovenska zastava za 25 let slovenske samostojnosti: »Poklicala sem petindvajset klekljaric iz petindvajsetih slovenskih mest, ki so sodelovale že pri prejšnjih projektih, in jim razložila idejo. Sprejelo je prav vseh petindvajset, brez najmanjšega omahovanja: Marica Albreht iz Žirov, Milena Brezovnik iz Šentjanža pri Dravogradu, Marija Erce iz Kobarida, Mara Ferle iz Škofje Loke, Milena Frank iz Kopra, Sara Grebenc iz Ljubljane, Majda Jančar iz Kranja, Staša Javornik iz Grosuplja, Marija Jereb iz Idrije, Marija Jerina iz Logatca, Maggiorina Kavčič iz Tolmina, Milena Klasič iz Prebolda, Mici Koblar iz Železnikov, Sonja Kurir Borovčič s Kozine, Viktorija Likar iz Cerkna, Nevenka Maljnič iz Ročinja, Helena Masten iz Slovenj Gradca, Katja Mihelj iz Ilirske Bistrice, Ivana Mis iz Nove Gorice, Lucija Petrušič z Raven na Koroškem, Anči Pipan iz Smlednika, Jadranka Štimac iz Kanala ob Soči, Tončka Trček iz Horjula, Štefanija Vidrih-Kajfež iz Izole in Tatjana Zupan iz Domžal.«
Osupljiva lepota
Vzorec, po katerem bi jo sklekljale, je oblikovala Tanja, računalniško pa izrisala Tatjana Ogrinc: »Potem sem kupila ustrezne odtenke rdečega, modrega in belega sukanca ter ga z vzorci, štirko in navodili za klekljanje v začetku leta razposlala vsem. Poskrbela sem, da so bile vse čipke barvno usklajene.« Prvi izdelki so začeli na Tanjin naslov prihajati že konec januarja: »Do konca marca so prispeli vsi koščki. Vsaka je sklekljala dve čipki dimenzij 33,3 krat 11,1 cm, za vsako je porabila od 50 do 60 ur.«
Opravljenega je bilo približno 1400 ur prostovoljnega, brezplačnega, s čustvi prežetega dela. Tanja je sklekljala grb: »Bil je prav poseben izziv.« V naslednjem koraku je vse čipke všila skupaj: »Nastala je slovenska zastava velikosti 2 krat 1 meter.«
Kako klekljano zastavo pokazati v javnosti, kako jo razstavljati? Temu je veljalo precej premišljanja: »Pomoč sem poiskala na fakulteti za dizajn. Prof. dr. Jasna Hrovatin in doc. dr. Mojca Perše sta izrisali instalacijo, ki sva jo z Jožetom Grebencem izdelala iz lesa. Na njej klekljana slovenska zastava 'zaplapola' v polnem sijaju.«
Prav res: »Ponosna in srečna sem, da je tako zahtevni projekt uspel in da je instalacija s slovensko klekljano zastavo tako osupljivo lepa.«
Medtem ko to berete, prav danes na Brezjah prejema blagoslov pri slovesni sveti maši za romarje bolnike, invalide in ostarele. V prihodnjih dneh bo klekljana zastava poromala v palačo predsednika republike, zatem še v državni zbor. Videti jo bo mogoče tudi na proslavah ob srebrnem jubileju slovenske države.
