O priljubljenem župniku pravili: Če ne bi bil tako prosveten, bi bil fajn (FOTO)
Starejša generacija Suhokranjcev se dobro spominja župnika Alojzija Zupanca, ki je z delom zaznamoval in obogatil življenje ljudi v zgornjem toku reke Krke, njegovi delavnost, priljubljenost in spoštovanje do vseh pa so živi še danes.
130 let je od rojstva duhovnika, zaznamoval je življenje ljudi v zgornjem toku reke Krke.
Zaslužni Suhokranjec se je rodil 16. julija 1893 v Znojilah v župniji Krka kot sedmi od osmih otrok materi Micki in mlinarju ter žagarju Špančevemu Janezu. Prva leta je šolo obiskoval v domačem kraju, nato nižjo gimnazijo v Ljubljani. Šolal se je v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je bil leta 1913 med prvimi maturanti te ustanove. Istega leta se je vpisal na bogoslovje in študiral v zahtevnih razmerah prve svetovne vojne. Leta 1917 je bil posvečen v duhovnika, 17. junija tega leta pa je imel v domačem kraju na Krki novo mašo. Prvo službo kaplana je opravljal kot vojni kurat kaplan v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku. Leta 1923 je postal upravitelj župnije Šmihel pri Žužemberku, kjer je ostal 51 let, vse do svoje smrti, 22. junija 1974.
Zaslužen za infrastrukturo
V Žužemberku je bil Zupanc več kot le dušni pastir; bil je tudi tajnik kmetijskega društva in deloval tudi v prosvetnem društvu, pomagal je pri pripravi dramskih iger in godbi. Podpiral je mesečne shode fantovske Marijine družbe in sodeloval pri ustanovitvi orlovskega odseka v Žužemberku. Prizadeval si je za razvoj in napredek Suhe krajine: zaslužen je za gradnjo vodovoda, elektrifikacijo, bil je med ustanovitelji Gasilskega društva Šmihel, vodil je nadzidavo šole v Šmihelu, gradnjo betonskih mostov v Šmihelu in Žužemberku ter zdravstvenega doma v Žužemberku. Funkcijo deželnega poslanca je opravljal pet let in pripomogel tudi k ureditvi ceste iz Šmihela do Klečeta leta 1937 in izvedbi številnih drugih projektov.
Zavest imam, da sem storil, kar sem mogel, v korist Suhe krajine, da me je to stalo mnogo tisočakov.
Zupanc je o svoji vlogi deželnega poslanca takole povedal: »Kupil sem si star sachsmotor, ki me je neštetokrat ponesel v Ljubljano prosjačit za Suho krajino. Tudi po okraju sem se vozil opazovat, kako napredujejo javna dela. Zavest imam, da sem storil, kar sem mogel, v korist Suhe krajine, da me je to stalo mnogo tisočakov. Stare ženice in morda tudi drugi pa so rekli: 'Naš gospod bi bili fajn, če ne bi bili tako prosvetni!'«
Zgodovinar in kronist
Poleg knjige Zgodovina Ajdovca, ki jo je izdala Slovenska kulturna akademija leta 1988 v Buenos Airesu, je poznavalsko napisal mnogo dragocenih zgodovinskih zapisov ter kronike številnim župnijam v dekaniji. Med drugim je sestavil Zgodbe župnije Žužemberk, Zgodbe krške župnije, kronike za župnije Zagradec, Hinje in Muljavo, zgodovino doberniške prafare, zgodovino trga Žužemberk in okolice, knjigi Fevdalizem in Fevdalci z zgodovino vseh gradov in gospodinjstev v dekaniji Soteske, zgodovino šmihelske župnije, knjigo Komentar k tlorisom cerkva v dekaniji Žužemberk, knjigo Graditeljev cerkva župnišč in kaplanij ter prosvetnih domov v dekaniji Žužemberk in Muljava.
Prizadeval si je za razvoj in napredek Suhe krajine.
Leta 1994 so v Osnovni šoli Žužemberk na pobudo Jelke Mrvar začeli projekt Znani Suhokranjci, četrt stoletja pozneje pa je, tudi po njeni zaslugi, ob vztrajnosti in predanem delu odbora s pomočjo občine Žužemberk in donatorjev sredi trga v Žužemberku nastal park znanih Suhokranjcev, med katerimi je na granitnem stebru bronasti relief Alojzija Zupanca avtorice akademske kiparke Alenke Vidrgar. V srcu Suhe krajine je nastal nov kulturni prostor, ki bogati zgodovinski spomin in suhokranjsko identiteto. Leta 2013 so člani Kulturnega društva Šmihel v spomin Zupancu postavili park, krasi ga župnikov doprsni kip, ki ga je izdelal Robert Struna, kovaški mojster iz Klečeta.
Spominska ura ob obletnici
Ob 130. obletnici rojstva duhovnika Alojzija Zupanca in prazniku občine Žužemberk je Kulturno društvo (KD) Šmihel ob cerkvi sv. Mihaela pred parkom pripravilo spominsko uro. Številne zbrane, med njimi so bili tudi Zupančevi sorodniki, župnik župnije Krka Dejan Pavlin in soupravitelj župnije Šmihel Uroš Švarc, sta nagovorila predsednica KD Sara Struna Novak in žužemberški župan Jože Papež. Zupančevo življenje sta skozi njegove zapise iz številnih kronik povzela in predstavila Mateja Jere Grmek in Matej Kocjančič. Kulturni program so popestrili Ema Ferlin iz Zagradca na violini, s plesom in petjem učenci Osnovne šole Zagradec in učenke Osnovne šole Žužemberk pod vodstvom mentorice Helene Barle, ki je pripravila tudi celotni scenarij spominskega dogodka. Članici KD Šmihel pri Žužemberku Helena Barle in Maja Papež Iskra vrsto let zbirata pomembne podatke in o vasi Šmihel in življenju v vasi skozi čas. Poleg starejših fotografij so si lahko obiskovalci ogledali Zupančeva dela, raziskovalno nalogo učencev OŠ Žužemberk in likovne izdelke učencev Podružnične šole Šmihel, na katerih so upodabljali portret nepozabnega župnika.
