Pasivno hišo gradijo ljudje, ki se zavedajo, da je to enkratna naložba v življenju, zato skrbno premislijo, kaj so njihove prioritete, pravi prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik s fakultete za arhitekturo. V 90. letih se je ukvarjala z negativnimi vplivi gradiv na človeka in okolje, po letu 2000 pa proučuje in predava o tehnologiji gradnje in energijski učinkovitosti stavb. Pasivne hiše pri nas so velike od 100 do 150 kvadratnih metrov, redke več kot dvesto. Racionalnost pri velikosti hiše vpliva tudi na končno investicijo. S strokovnjakinjo smo se pogovarjali o gradnji, investiciji in nepovratnih finančnih spodbudah Eko sklada.
Kaj je nizkoenergijska, kaj pasivna hiša? Kaj je merilo za prvo in drugo?
Pojem nizkoenergijski je postal moden pred približno 15 leti, ko so se smernice gradnje obrnile v zmanjševanje rabe energije za ogrevanje, ki je velik strošek bivanja v hiši. Takrat je bilo za ogrevanje potrebnih od 9 do 10 litrov kurilnega olja na kvadratni meter na leto. Sto petdeset kvadratnih metrov velika družinska hiša je na primer porabila najmanj 1500 litrov kurilnega olja. Danes nizkoenergijska hiša pomeni porabo od treh do petih litrov kurilnega olja na leto, pasivna pa potrebuje pičlega 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto.
Katera energija je vključena v te podatke, tista za ogrevanje ali tudi za toplo vodo?
To je energija za ogrevanje, pri pasivni hiši je omejena na največ 15 kilovatnih ur na kvadratni meter ogrevane površine na leto. Omejena je tudi raba primarne energije na največ 120 in električne energije na največ 18 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto.
Kolikolitrske so hiše, ki so jih gradili naši starši na roke, s pomočjo prijateljev?
Malce je odvisno od tega, kakšno opeko so uporabili, navadni format opeke ali modularni bloki 20 krat 30 cm, in kako so to obrnili, pa tudi, v kateri podnebni coni je, kakšna okna ima ali če je fasada imela kakšno dodatno plast, kar takrat ni bilo čisto običajno, saj so omet nanesli neposredno na opeko... Rekla bi, da so to 10- do 15-litrske hiše. Z današnjega vidika so zelo potratne.
Za opečno zidano družinsko hišo, veliko 150 kvadratnih metrov, solidno izolirano, moramo odšteti od 800 do 1000 evrov na kvadratni meter. Koliko stane nizkoenergijska, pasivna hiša?
Zelo težko je določiti cenovno razmerje med klasično grajenimi in nizkoenergijskimi in pasivnimi hišami, ker je vse odvisno od materialov, oblike stavbe, tudi od velikosti steklenih površin. Okna so namreč zelo velika cenovna postavka, a v sončnem vremenu omogočajo dobitke sončne energije, kar je pomembno za toplotno bilanco stavbe. V slovenskih pasivnih hišah se pozimi v sončnem vremenu ogrevanje lahko celo izklopi. Na območju z veliko megle in oblačnosti je potrebno talno ogrevanje, na osončenih območjih hišo lahko ogrevamo le z zrakom ipd.
Elektrodoza, primerna za pasivne hiše, stane 5 evrov, običajna pa le 1,3 evra.
To drži, vendar kakovost stavbe ni odvisna od izbire doze, temveč tudi od tega, kako je vgrajena. Pomembna je dosledna izvedba, pred tem pa skrbno izdelan načrt, kar je osnova za zagotavljanje zrakotesnosti in odsotnost toplotnih mostov.
Enako velja za druge postavke pri gradnji. Cene pasivnih hiš so odvisne od mnogo dejavnikov. Različne so tudi pri klasično grajenih hišah – navedli ste podatek od 800 do 1000 evrov na kvadratni meter, kar je velika razlika, pa gre še vedno za energijsko precej potratno hišo. Pasivna hiša je lahko nekoliko dražja, večji del razlike v ceni pa lahko pokrije nepovratna finančna spodbuda, ki jo dodeljuje Eko sklad. Imamo tudi primere, ko s skrbnim načrtovanjem končna cena ni višja kot pri klasični hiši. Rečeno na splošno – z ustreznim načrtovanjem in izvedbo ter upoštevanjem subvencije je investicija v pasivno hišo lahko nekaj odstotkov višja. Zanimivo, da se na ceno ne oziramo pri nakupu avtomobila, keramičnih ploščic, zofe ali svetil. Takrat se nam zdi pomembna kakovost, včasih tudi prestiž. Jaz pri odločitvi za pasivno hišo ne razmišljam o ceni, ampak predvsem o kakovosti bivanja, ki ga zagotavlja.
Potrebujemo pa prezračevalni sistem, rekuperator...
Zato pa ne potrebujemo peči za centralno kurjavo, radiatorjev, termostatskih ventilov … Pri pasivni hiši so dražja okna in vhodna vrata, potrebujemo nekoliko več toplotne izolacije. Cena vgradnje teh komponent pa je enaka kot pri klasični hiši. Material stane, kolikor pač stane, tu ne bo razlike, le malo bolj se moramo potruditi pri delu. Pravilno načrtovanje pa v resnici nič ne stane razen premisleka.
Potrebujemo v pasivni hiši klimatsko napravo?
Ni potrebe. Dobro izoliran ovoj ščiti stavbo pred toplotnimi izgubami pozimi in pregrevanjem poleti. Seveda pa tudi pri pasivni hiši ne moremo brez zunanje sončne zaščite in nočnega hlajenja.
Električarji so mi povedali, da imajo pri pasivni hiši kar precej več dela.
Več dela se zdi zaradi tega, ker je potrebna skrbna izvedba. Pri montažni ali leseni skeletni hiši se inštalacije vgrajujejo v inštalacijsko ravnino na notranji strani zunanje stene, paziti morajo le na to, da ne poškodujejo zrakotesne ravnine. Pri zidani hiši pa gre večina kablov po notranji strani, električna napeljava tako ne vpliva na zrakotesnost. Bojim se, da se včasih cena storitev za pasivne hiše umetno zvišuje, češ da je več dela, pa ga v resnici ni.
Če prav razumem, pasivna hiša pomeni tudi prisilno zračenje. Lahko odpiramo okno?
Seveda lahko okno odpremo, kadar koli si to želimo. Prezračevanje je v pasivnih hišah potrebno zato, da vanjo ves čas dovajamo svež zrak. V starejših stavbah zrak prihaja v notranjost skozi špranje v konstrukciji, zato ob oknih vedno malo pihlja, občutek je nelagoden in poraba energije za ogrevanje je velika. V pasivni hiši zaradi zrakotesnosti ovoja ni naravnega dotoka zunanjega zraka, zato bi bili brez prezračevanja prostori zatohli, nabiral bi se CO2, ki ga izdihujemo. Lahko bi sicer odpirali okna, pa ne dovolj, saj pozimi zaradi mraza hitro občutimo nelagodje, ko odpremo okno. S prezračevalno napravo dovajamo v prostor toliko zraka, kolikor ga potrebujemo. Menjamo ga počasi in tega sploh ne občutimo kot piš. Rekuperator je prenosnik toplote, ki izstopajočemu zraku odvzame toploto in jo prenese na vstopajoči zrak. Tako toplota ostane v hiši, zrak pa je vedno svež.
Prezračevalni sistem je sestavljen iz rekuperatorja in razvejanega sistema cevi s premerom 10 cm, po katerih doteka zrak. Mi torej dihamo zrak, ki pride v hišo po cevi, je to lahko dolgoročno zdravstveno vprašljivo?
Ne poznam nobene študije, ki bi prezračevalni sistem v pasivnih hišah omenjala kot potencialno zdravstveno neustrezen. Prezračevanje hiš je vendarle odprt sistem, ne gre za enak princip delovanja kot denimo pri klimatskih napravah, ki obdelujejo isti zrak. Gre za to, da skozi cevi počasi dovajamo svež zrak in izrabljenega spuščamo iz hiše, vendar kontrolirano, v količinah, ki jih potrebujemo. Poenostavljeno povedano – zrak namesto skozi okno ali špranje v konstrukciji prihaja v prostor skozi cevi, učinek pa je isti. Če zunaj na polju gnojijo, bo vonj zaneslo v hišo. Na svetu je skoraj 100.000 pasivnih hiš in do zdaj nisem slišala ali prebrala, da bi bile cevi medij za kakršne koli viruse, bakterije. Res je, po teh ceveh potuje zrak, vstopajoči ima kakšnih 40 °C, izstopajoči pa 20 do 22 °C.
Zrak v ceveh pa ni vlažen, ampak suh, včasih kar presuh, zaradi filtrov ima tudi manj prahu. Seveda pa moramo menjati filtre na prezračevalnem sistemu in na vsake toliko časa očistiti začetek cevi z mokro krpo. Dosedanja praksa v Sloveniji in v svetu res ni pokazala, da bi bil to kakšen problem.
Pasivne hiše gradijo ljudje, ki imajo dobro službo, možnost dobrega kredita... Mojstri obrtniki pa se temu pogosto nasmihajo, češ da je vse skupaj pretiravanje.
Seveda je odločitev o hiši absolutna pravica vsakega posameznika, dokler ne gre mimo pravil, ki jih določa država, ko zapoveduje najmanjšo energijsko učinkovitost stavbe. Glede na dostopno tehnologijo in znanje se višajo tudi zahteve po energijski učinkovitosti v stavbah, čez dobro leto prihaja zahteva po skoraj ničenergijski hiši, ki je po rabi energije za ogrevanje zelo blizu pasivni. Obrtniki se večinoma prilagajajo novemu znanju in spoznanju, še vedno pa se pojavijo taki, ki pravijo, če smo 30 let tako delali, bomo še zdaj. Ampak ne bodo imeli dolgo dela.
Koliko pasivnih hiš je v Sloveniji?
Od leta 2008 do danes je Eko sklad dodelil nepovratne finančne spodbude več kot 600 pasivnim hišam. Te so v evidenci, gotovo pa so tudi take, ki so bile zgrajene brez subvencij. Torej kar lepo število.
Se povpraševanje po njih povečuje?
Da, število pasivnih hiš vsako leto raste, prav tako tudi zanimanje za energijsko sanacijo starih stavb.
