Pot čez dvorišče
Janezova babica Marija Fertin, poročena Vovk, je leta 1939 prodala hišo, v kateri se je rodil največji slovenski poet, Dravski banovini, in poleg plačila so ji v zameno sezidali še hišo na naslovu Vrba 1 na njeni lastniški parceli tik ob prodani hiši. »Takrat je bila Prešernova hiša s številko 1, zdajšnja je nosila številko 30, potem so spremenili, da je naša postala 1 in Prešernova rojstna hiša številka 2. Bistvo pogodbe je, da je hiša v celoti na lastniški parceli, geodetski izris pa že iz tistega obdobja kaže drugače,« razlaga Arko: »Izkazuje se, da je je polovica na srenjski zemlji agrarne skupnosti Vrba in od tega izvira precej sporov z občino in agrarno skupnostjo.« Razlago moža, ki je zaposlen v jeseniški železarni, nadaljuje žena Tanja, medicinska sestra v jeseniški splošni bolnišnici: »Spori večjih razsežnosti so se začeli že v obdobju Marije Arko, moje pokojne tašče. Prek odvetnikov je urejala vzpostavitev pravilnega stanja, kar se pa še do danes ni zgodilo. Recimo tudi to, ko so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili sanitarije in so sporne še danes.« Arkova povesta, da je bilo precej debat s prejšnjim županom Žirovnice Francijem Fajfarjem: »Ampak tako burnih kot z zdajšnjim županom Leopoldom Pogačarjem pa ni bilo. Pogačar vztraja pri poti do cerkve svetega Marka čez naše dvorišče. Menda da je bilo o cesti odločeno in že kar objavljeno v uradnem listu, z nama pa ni nihče navezal stika ali naju kaj vprašal. Še eno iz vrst šikaniranja oblasti.«
Brskali smo po originalni pogodbi izpred druge svetovne vojne: »Tukaj nikjer nič ne piše, da bi bila kakšna služnostna pot posredi našega dvorišča od Prešernove hiše do cerkve svetega Marka ali pa da bi morali omogočati kakšne cerkvene dejavnosti na prostoru za hišo,« pravi Janez in razloži, da je bil ljubljanski nadškof Anton Vovk rojen v Prešernovi hiši: »Bil je stric moje mame in čeprav je bila mati pobožna, stric pa na visokem položaju, on nikoli ni zahteval ali prosil, da bi bili na prostoru cerkveni obredi.«
Janez in Tanja Arko pravita, da se je v vsakem sistemu, čez dan ali zvečer, v poznih urah, tisti, ki je potreboval kaj za svoje prireditve, polastil njihovega dvorišča: »Kadar ljudje pridejo na obisk Prešernove rojstne hiše, hodijo sem v našo hišo, se sprehajajo po hlevih in po naši zemlji čez in čez, parkirajo, pa čeprav je spodaj urejeno parkirišče, kar na našem dvorišču.« Tanja še dodaja: »Ničesar ne urejam več, ker imam vse okoli hiše razbito in izpuljeno. Zaradi službe naju včasih po osem ur ni doma, pa me je strah nato priti domov in pogledati v hlev, ali je vse v redu.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Niti ficka nadomestila