To je Kitajec, ki je najprej zdravil cesarja, zdaj pa Slovence
Zdravnik Li Xiang Ming je nenapovedano, kot vedno, obiskal Slovenijo in tako smo povsem po naključju slišali, da je pri nas možakar, ki ga obdaja skrivnostno znanje bioenergije, akupunkturnih igel in zdravilnih rastlin, ob tem pa se lahko pohvali, da je kot civilni zdravnik v vojaški bolnišnici v Pekingu zdravil najvišje partijske funkcionarje in oficirje ter bil kot mladenič član medicinske ekipe zadnjega kitajskega cesarja Pu Yija.
Evropejci režete, kjer boli
»V Slovenijo sem prišel pred dvema tednoma. Šel sem v Postojno k znanki, ki je imela težave s hojo. Sedaj sem tu, kam bom šel naprej, ne vem. Sedemindvajset let sem v Evropi in grem, kamor hočem, saj spoštujem vsakega posameznika, vsako veroizpoved in vsako državno ureditev,« je povedal 75-letnik, ki mu jih ne bi prisodili več kot dobrih petdeset. »To je zagotovo zaradi mojega načina življenja,« v mešanici angleščine in hrvaščine, vmes pade tudi kakšna madžarska ali nemška beseda, potrdi strasten kadilec, ki si tobak zvija sam.
Prva znanja je nabiral pri očetu, ki je bil izjemen poznavalec zdravilnih zelišč. Po selitvi družine iz obmorskega mesta Jing Qua v prestolnico Peking je hotel biti kirurg, pa si je premislil in se posvetil tradicionalni medicini. Tri leta je preživel v šaolinskem templju in spoznaval kung fu, nato je odpotoval v Tibet, pa za osem mesecev v Indijo in za dve leti in pol na Japonsko. Ker je zdravil kitajski politični vrh, je imel nemalo težav, da je zapustil domovino, kamor se ni vrnil že skoraj tri desetletja.
»Ko je Li Xiang Ming stopil skozi vrata, sem mislila, da mi ne bo mogel pomagati. Ne le da mi je odpravil izjemno zoprne bolečine v hrbtu, v nekaj dneh se mi je stanje s prebavo in splošnim počutjem zelo izboljšalo. Želela sem, da bi pomagal mojemu očetu, in sva se dogovorila, da je ostal pri meni,« je povedala Blejka, pri kateri je nekaj dni gostoval skrivnostni Kitajec: »Spal je v otroški sobi, pripravil nam je kosilo ali večerjo, kadil pa je toliko in tako smrdeč tobak, da ne morem verjeti. Očetu je pomagal, tudi nekaj mojim prijateljicam. Ko se je poslovil, je dejal, da bo prišel nazaj. Vprašala sem ga, kdaj, pa je odvrnil, da takrat, ko bo treba.«
»Sprehajam se med Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, Italijo in Nemčijo. Presenečen sem, koliko ljudi pri vas zaupa naravni medicini in ljudskemu zdravilstvu. To je pohvale vredno. Težko bi rekli, da o tem načinu zdravljenja obstajajo klasične šole. Znanje sem pridobival od mojstrov, z njihovim izročilom in izkušnjami sem dopolnjeval svoje sposobnosti. Znanje mojstrov prihaja iz skromnosti življenja skupnosti v preteklosti, ne glede na pokrajine. Iz revščine in skromnosti so ljudstva na Daljnem vzhodu znala izkoristiti najboljše. Evropa je bila v primerjavi z njimi bolj razvajena, potem pa upoštevajmo še populacijo. Kitajcev in Indijcev je bilo in jih je še danes veliko več in se je znanje razvijalo med številnimi posamezniki, na stari celini pa so bile težave že meje. Znanje in izkušnje se niso pretakali po Evropi, dobre prakse ljudskega zdravilstva so težko prehajale od ljudi do ljudi. Evropejci še danes delate veliko napako: kjer boli, se ne dotikaš. Evropejci pa ne, da se dotikate, ampak celo režete tam. Kakšna napaka! Seveda se delajo napake tudi v moji domovini. Zahodnjaško razmišljanje je začelo zbijati pomen tradicionalne kitajske medicine. Moji rojaki so začeli množično segati po zdravilih iz farmacevtskih tovarn in odklanjajo čaje in zelišča ter tisočletna znanja, ob tem pa izgubljajo življenjsko moč.«
Kdor ga potrebuje, ga najde
Li Xiang Ming se je iz Kitajske odselil in se tako zavedno odpovedal prehodu od učenca do mojstra.
»Znanja ne bom predajal svojim učencem. V Evropi sem devet posameznikov spoznaval z bioenergijo, masažami in drugimi veščinami, zelišči in čaji, ki pa jih brez stika z mojstri na Kitajskem ne bodo zmogli toliko razviti, kot sem jih sam.« Povprašamo ga po družini. Ima hčer in sina, oba živita na Hrvaškem in oba sta mu dopolnila življenje po petdesetem letu. »Prej nisem imel časa za družino, ves čas sem namenjal učenju zdravljenja. Pri tem ne smeš biti polovičar.«
Nekaj dni je ostal v Ljubljani, kjer je sodeloval na seminarju o samopomoči. »Gre za del naravne medicine, ki jo lahko uporabi vsak posameznik zase, ne da bi mu pomagal jaz ali kakšen drug zdravnik. Vsak je sposoben delno preprečiti ali omiliti stanje, ko mu je treba pomagati s strokovnega področja. Ljudje imajo v sebi skrbi in strah, ki jih priženejo do šoka, ta pa jim začne načenjati zdravje. Lahko si spremenijo življenje, dam jim le napotke in izkušnje.«
»Zavedajte se: narava je močnejša od umetno ustvarjenih virusov, le čas potrebuje. Poskušal sem z zaščito pred covidom-19 s tradicionalnimi vajami za dihalni sistem. Utrdil sem svoje dihalne poti in prek meditacije v položaju otroka v maternici prišel do lastne moči. Koronavirus me je napadel, a sem ga s svojim znanjem odgnal. Velik faktor razvoja virusa je tudi strah. Namesto da bi se ljudje zavedali njegovih slabosti, so se ga vsi bali od prvega dne. Jaz se ga nisem, ker se zavedam, da sem del narave in sem z njo močnejši od kakršnega koli virusa, ki ga ni sama ustvarila,« pravi Li Xiang Ming, ki je tudi slikar, mojster priprave tradicionalnih jedi, poigrava se z elektriko in zdravljenjem z njo, nekoč je kot novinar celo pokrival delovanje slovite Pekinške opere.
Zanima nas, kdo je organizator njegovega bivanja pri nas. »Ne potrebujem menedžerja. Ljudje, ki me potrebujejo, me najdejo. V sedanjem času ni nobenih težav, da ne bi stopili v stik z menoj.« Vrtamo naprej – koliko stane njegovo zdravljenje: »Toliko, da imam za pot, dobim hrano in imam kje spati. Če kdo da kaj za zraven, se zahvalim, drugače pa je moje zdravljenje brez plačila. Zdravje mora biti dostopno vsem, ne sme se ga zaračunavati. Vsak, ki obvlada medicino, tako uradno kot ljudsko, zdravilstvo, zeliščarstvo, naj to podari ljudem, ne pa zaračunava po ceniku.«
