PRIPRAVE SO BILE PRAVI IZZIV

Na španskem soncu ustvarila cvetlično drevo (FOTO)

Mednarodno priznano floristko Sabino Šegula povabili na festival v Valencii. Dekoracija je morala kljub pripeki ostati sveža pet dni.
Fotografija: Naši cvetličarki sta se odločili za nenavadno obliko. Fotografije: osebni arhiv
Odpri galerijo
Naši cvetličarki sta se odločili za nenavadno obliko. Fotografije: osebni arhiv

V Valencii so prvič organizirali mednarodni floristični festival, kjer so cvetličarji iz desetih držav, tudi daljne Japonske, s svojimi skulpturami olepšali pot, kjer je potekala parada v okviru Festivala Corpus Christi – sveto rešnje telo. Slednji se je začel že v 13. stoletju, pisni viri omenjajo letnico 1263, vendar je bila prva parada skozi Valencio leta 1355, ko jo je spodbudil škof Hugo de Fenollet.

Cvetje in dekoracije na vsakem koraku.
Cvetje in dekoracije na vsakem koraku.

Tokratni mednarodni floristični festival je organiziral predsednik floristične zveze Valencie Juan Lluesma, sodelovali so strokovnjaki iz različnih držav. Kot predstavnica iz Slovenije je bila povabljena mednarodno znana floristka dr. Sabina Šegula s svojo Akademijo cvetja, v kateri omogoča možnost izvajanja praktičnega usposabljanja na delovišču, kar pomeni, da se lahko za prakso pri njej odločijo dijaki in študentke različnih šol izobraževalnih programov s področja oblikovanja, floristike ali hortikulture. Tokrat je omogočila izjemno mednarodno izkušnjo študentki Janji Kosmačin.

Odmevno delo v Vatikanu

»Povabilo na ta mednarodni festival sem dobila tudi zaradi znanja izdelovanja velikih dekoracij in odmevnosti mojega dela v Vatikanu,« nam je Šegulova povedala po vrnitvi iz Španije. »Mesto dekoracije, kjer se je predstavila Slovenija, je bilo skrbno izbrano, in sicer nasproti vhoda v cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja.«

Turisti so se pri Slovenkah radi ustavljali.
Turisti so se pri Slovenkah radi ustavljali.

Priprave so bile za floriste pravi izziv; ko gre ekipa na delo z letalskim prevozom, pomeni, da je treba za uspešno delo vse še bolj načrtovati, saj je nemogoče s seboj vzeti vse stvari. Tako je Sabina spakirala nepogrešljivo orodje, nekaj pritrjevalnega materiala in kot vedno, zelo pomembno, Floralife hranilo za cvetje.

Želja organizatorjev je bila, da s pomočjo valencijskih floristov oblikuje večjo dekoracijo. Predstavili so ji nekaj ogrodij, sama pa se je odločila za železno v obliki samostoječega kvadra, ki je služilo kot deblo cvetličnega drevesa. »Najpomembnejši podatek je bil, da bodo konstrukcije v neusmiljeni pripeki, saj je vremenska napoved obetala več kot 35 stopinj Celzija, kar se je tudi uresničilo,« je povedala. »Pri izbiri cvetja in ustreznih tehnik je bil to velik izziv, saj so morale dekoracije ostali sveže pet dni. Tako sem se odločila za tehniko, kjer sem kombinirala naravni preparirani prevešavi ščit z barvanimi lesenimi palicami v kombinaciji s plastičnimi vazami, ki so bile razporejene in pritrjene na deblu drevesa. Ker so Španci temperamentni in imajo radi močne barve, je bila izbira barv premišljena. Poleg prevladujočih rožnatih odtenkov je bilo dodanih še nekaj močnejših poudarkov. Velike liste monstere so sveže pobarvali s posebnimi spreji na vodni osnovi, saj so listi, ko so se posušili na ta način, še vedno obdržali barvo. Vodilno cvetje so bile močne kompaktne veje orhidej cymbidium, saj bi druge vrste glede na vremenske razmere zelo hitro ovenele. Kot zelenje smo uporabili še sto stebel ruskusa, ki smo ga povezali v pletenice ter ga postavili v krošnjo in dodali sto listov aspidistre.«

Prvič so organizirali mednarodni floristični festival.
Prvič so organizirali mednarodni floristični festival.

»Med delom smo bili floristi na častnem sprejemu pri predsedniku sveta provincije Valencia in županu občine Faura Toniju Gasparju. Drugi dan festivala smo vse ekipe skupaj s pomočniki odšle v baziliko valencijske Marije, kjer nas je sprejel župnik. Vsaka ekipa je na Marijin oltar položila šopek. Občutki, ko si del take mednarodne zgodbe, so nepozabni. Srečaš nove ljudi, stkeš poznanstva. Ko smo delali na ulicah in trgih, so se ljudje ustavljali, nam ploskali, se zahvaljevali za delo, se z nami fotografirali,« je sklenila dr. Sabina Šegula.

Janja in Sabina v akvariju.
Janja in Sabina v akvariju.

Navdušena je bila tudi Janja Kosmačin: »Nikjer se nisem toliko naučila, dobila sem veliko izkušenj s terena. Pestrost znanja, ki ga ima profesorica, me vedno preseneča. Nekateri študentje, dijaki, štejejo dneve, kdaj bodo končali prakso, jaz pa sem prosila, ali lahko nadaljujem z njo, tudi ko bo 400 ur opravljenih.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije