LJUBLJANA – Pred nekaj dnevi podpisani sporazum, podpisa so se udeležili ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik uprave BTC Jože Mermal ter minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, direktor Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (Drsi) Damir Topolko in predsednik uprave Darsa dr. Tomaž Vidic, je pravzaprav, če tako rečemo, nekakšno logično, pričakovano nadaljevanje lanskega dogovora, ki sta ga sklenili država (vlada) in Mestna občina Ljubljana (MOL). Sporazum naj bi sicer hkrati omogočil pospešeno uresničitev več pomembnih gospodarskih projektov na območju ljubljanskega BTC in tudi nadgradnjo tamkajšnje infrastrukture, zlasti še kako zaželeno izboljšavo cestne infrastrukture. Poleg tega pa gre tudi za najmanj 300 milijonov evrov naložb in, če bo le šlo vse po načrtu, celo 2000 novih delovnih mest.
Ikea hiti,
Dars ne more
Med vlagatelji bodo, če naštejemo le nekatere najpomembnejše, BTC, Mercator in Slovenske železnice, številni državljani, še posebno neučakani prebivalci osrednje Slovenije, pa se prav gotovo že veselijo, da bo med vlagatelji končno tudi Ikea. Ker to pomeni, da bomo nazadnje le dobili prvo slovensko Ikeo. Da nam ne bo treba več v Ikeo hoditi čez mejo, v katero od sosednjih držav. Toda? Toda na poti do ljubljanske Ikee je za zdaj še več kamnov spotike, ki jih bo treba umakniti oziroma preskočiti.
Če tega namreč ne bi zadovoljivo opravili (če teh preprek ne bi umaknili ali kako drugače uspešno preskočili), bi, pred tem si pač res ne gre zatiskati oči, tudi po tako težko pričakovanem odprtju ljubljanske Ikejine trgovine na njenem območju lahko kmalu sledil prometni kolaps. Mar ni več kot pomenljiv že podatek, da na Darsu ugotavljajo, da lahko ukrepe na območju ljubljanskega BTC, ki so v njihovi domeni, sprejmejo oziroma uresničijo najpozneje do leta 2020, medtem ko bi bilo lahko odprtje Ikee že poleti prihodnje leto?
V redu, Ikea bo, tako vse kaže, lahko ločeno in že (vna)prej pridobivala vsaj dovoljenja za komunalno infrastrukturo, če pa do njenega glavnega poslopja kljub temu v doglednem času še ne bo urejene primerne ceste, ne samo da ne bo mogla dobiti uporabnega dovoljenja za začetek obratovanja, pravzaprav niti ne bo mogla kupcem odpreti svojih vrat. Smola, lastnik dela zemljišča, čez katero naj bi speljali nujno potrebno cesto, je podjetje v stečaju, zemljišče za cesto pa bi bilo, jasno, treba čim prej bodisi odkupiti bodisi, ker prva možnost žal ni pravočasno uresničljiva, v veliki naglici po nujnem postopku razlastiti.
Direktor Ikee za razvoj oziroma širjenje na območju naše regije Vladislav Lalić je sicer že napovedal, da bi se gradnja prve Ikejine trgovine na območju Slovenije pravzaprav morala začeti že letos spomladi. Zanaša se konec koncev na to, da zelo dobro sodeluje z ljubljansko mestno občino. Ljubljanska Ikea naj bi tako vrata za svoje kupce predvidoma odprla že (najpozneje) sredi poletja prihodnje leto. To pa, kajpak, pomeni, da bi gradbeno dovoljenje za postavitev glavnega objekta nujno morali dobiti že letos poleti. V ljubljanski upravni enoti in Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arsu) pa so po dobri slovenski navadi (na podlagi minulih izkušenj) precej bolj previdni pri prerokovanju, kdaj že bi bilo lahko odprtje prve Ikejine trgovine v Sloveniji.
Če se vrnemo k uvodoma omenjenemu sporazumu, ki naj bi v bližnji prihodnosti sočasno omogočil uresničitev več gospodarskih projektov na območju ljubljanskega BTC, čim prejšnjo odprtje Ikee, in zadovoljivo ureditev tamkajšnje, še posebno cestne infrastrukture. Med podlagami za njegovo sklenitev je bila tudi prometna študija, v kateri so našteti ukrepi, brez katerih ne bi bila mogoča ne gradnja novih (dodatnih) prometnih pasov, po katerih naj bi se udeleženci v prometu poslej, denimo s Šmartinske ceste, lažje vključevali v promet na ljubljanski obvoznici, ne prenova dozdajšnjih ali gradnja novih krožišč na območju BTC. Za nekatere izmed teh nujno potrebnih ukrepov bo pristojna Mestna občina Ljubljana, za nekatere druge pa Dars in Drsi (Dars resda za tri, Drsi pa le za enega).
Huda konkurenca zagrebški Ikei? |
