HRIB

Miklavž vabi na Goro

Objavljeno 16. oktober 2017 10.42 | Posodobljeno 16. oktober 2017 10.42 | Piše: Primož Hieng

Severovzhodno od Šmartnega v Tuhinjski dolini se nad vasjo Gradišče vzpenja hrib Gora s 750 metri nadmorske višine.

Na Gori je cerkev sv. Miklavža. Foto: Primož Hieng

Na Gori kraljuje gotska cerkvica sv. Miklavža, katere zvonik in cerkev stojita ločeno. Obdaja jo protiturško obzidje z obrambnim stolpom. Na južni strani obzidja je mežnarija s črno kuhinjo, izbo in kamro. Na goro se lahko pripeljete z avtom iz Buča prek Hruševke, iz Šmartnega pa je eno uro zmerne hoje. Gora je prijetna izletniška točka in idealna za nedeljski sprehod.
Člani turističnega društva Gora sv. Miklavž redno pripravljajo zanimive dogodke. Tako so pred kratkim pripravili tradicionalni prikaz starih kmečkih opravil. Obiskovali so si lahko ogledali striženje ovac, žganjekuho, stiskanje mošta in izdelavo metel, se preizkusili v ličkanju koruze, peki kruha v krušni peči in še kaj.

Ima še delujočo črno kuhinjo, kar je v današnjih časih že prava redkost.

Na gori je zanimiva mežnarija. To je pravzaprav skromna kajžarska hiša. Ima še delujočo črno kuhinjo, kar je v današnjih časih že prava redkost. Pod eno streho ima stanovanjske prostore, pod in hlev za živali. Značilna za hišo sta tudi bogkov kot in večja kmečka miza pod njim, kjer so nekoč obedovali. Vhod v bivalni prostor je skozi črno kuhinjo. Take kuhinje so bile do leta 1950 še kar značilne za naše kraje. V kuhinji ni bilo štedilnika, hrano pa so pripravljali kar v krušni peči. Ko so pozimi zaklali prašičke, so lahko meso dimili pod stropom. V kuhinji je betonski pod z letnico 1910.

V mežnariji so vedno stanovali podružnični mežnarji. Njihovi nalogi sta bila zvonjenje in krasitev cerkve, ko je bila maša v cerkvi. Mežnarji so se preživljali s kmetovanjem in biro. Pozneje so bili očetje zaposleni v tovarni v Kamniku. Do pomladi 1999 je bila hiša vseljena in je služila svojemu namenu.
Junija 2000 so končali arheološka izkopavanja tlaka v cerkvi. Našli so ostanke temeljev še dveh starejših cerkva, ene iz 13. stoletja v gotskem slogu, in druge, starejše, ki spada v obdobje od 500 do 600 let našega štetja in naj bi bila zgrajena v romanskem slogu. Arheologi so pri izkopavanju našli nekaj ostankov kremena in razbite lončevine, drugega pa ne.
Zdajšnjo gotsko cerkev so med letoma 1721 in 1730 dogradili in razširili. Glavni oltar je lesen, oljna slika sv. Miklavža pa je delo slikarja Valentina Metzingerja in je bila leta 1920 restavrirana. V letu 2004 so notranjost cerkve prenovili. 



 

Deli s prijatelji