Je kdo pisal Miklavžu za sneg? Vse, ki ste, bo prav gotovo razveselilo, da bo v nedeljo vsa Slovenija z izjemo Primorske zasnežena. Takšna je zadnja napoved, in to precej verjetna. Pričakujemo obsežen prodor hladnega zraka nad srednjo Evropo, obenem se bo nad Jadranom razvil plitev sredozemski ciklon, ki bo prinesel veter vzhodnih smeri v nižjih plasteh zraka, oboje skupaj pa je dober recept za sneženje v nižinah.
Varno pod snežno odejo
Pretekli dnevi so bili zelo hladni, temperature zraka so se pri tleh spustile krepko pod ničlo. Odpornost proti mrazu in nizkim temperaturam ozimne pšenice je odvisna od stopnje mraza ter preostalih dejavnikov okolja, kot so zdravstveno stanje rastlin, stanje tal, naklon terena in drugi. Snežna odeja je dober izolator. Če so rastline pokrite vsaj z nekaj centimetri snega, niti temperature zraka pod –30 °C ne morejo poškodovati posevka. V razmerah brez snega in v daljšem obdobju padca temperature zraka pod –10 °C lahko povzroči poškodbe pri bolj občutljivih sortah pšenice, ko lahko rastline zmrznejo. Delno lahko to rešimo tako, da najbolj zgodaj sejemo najodpornejše sorte, na koncu pa sorte s slabšo odpornostjo.
Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih, v Ratečah se je ponoči ohladilo do –21,2 °C, na Planini pod Golico do –19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do –18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do –13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu in Šempasu izmerili 15 cm snega, v Vipavi 14, v Novi Gorici 11, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm. |
Tudi plitva setev zmanjšuje odpornost proti mrazu, saj je razrastišče na površini direktno pod vplivom nizkih temperatur. Tudi pregloboke setve (več kot 4 cm) zmanjšujejo odpornost proti mrazu, saj se rastlina slabše razvija, ko se prebija čez debel sloj tal.
Zimo preživijo tudi nekatere zelenjadnice, a je kljub temu dobro, če jih zaščitimo s tuneli in folijo.
Vsaka plast zaščite s folijo zmanjša vpliv temperature pod njo za okoli 4 °C, če pa jih pokrijemo s prekrivko, bodo brez težav preživele temperature do okoli –15 °C.
Svetovni dan tal
Tla imajo izjemen pomen za ljudi, živali, rastline in okolje. Združeni narodi so leta 2013 razglasili 5. december za svetovni dan tal, da bi bili vsi bolj pozorni na tla in njihovo trajnostno upravljanje. Zelo pomembno je ohranjati ta kompleksen in dragocen naravni vir, po katerem se naš planet tudi imenuje, njegova vrednost pa je prepogosto podcenjena in spregledana.
Tla so počasi nastajajoč naravni vir, kjer domuje četrtina biotske pestrosti našega planeta. Dva centimetra rodovitnih tal nastane v 500 letih. Oskrbujejo nas s hrano, biomaso in surovinami. So temelj človeške dejavnosti, oblikujejo krajino, so arhiv naravne in kulturne dediščine, imajo ključno vlogo kot življenjski prostor in genski sklad. Skladiščijo, filtrirajo ali preoblikujejo različne snovi, kot so voda, hranila, onesnaževala in ogljik.
Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je ob svetovnem dnevu tal ustanovilo Slovensko partnerstvo za tla, prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal.
Danes se bo v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, na severu in vzhodu bo še deloma jasno, po nižinah severovzhodne Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla. Pihati bo začel jugozahodni veter. Proti večeru se bodo v hribovitih krajih na zahodu začele pojavljati manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od –8 do –1, na Primorskem ter v prevetrenih nižinah od 2 do 5, najvišje dnevne od 2 do 10 °C. Obeti V petek bo oblačno, padavine se bodo razširile nad osrednjo, proti večeru pa nad vso Slovenijo. Meja sneženja bo med okoli 800 in 1200 m nadmorske višine. Pihal bo jugozahodnik. V noči na soboto se bo meja sneženja ponekod spustila do nižin. V soboto čez dan bodo padavine povsod ponehale. Zapihal bo severni veter, na Primorskem burja. Hladneje bo. |
