DEDIŠČINA

Marica in Slavko ohranjata spomine na preteklost

Skrbita za dediščino domačega kraja. Etnografske zaklade hranita v muzeju kmečkega orodja.
Fotografija: Marica in Slavko ter njegov brat Anton ob starem studencu
Odpri galerijo
Marica in Slavko ter njegov brat Anton ob starem studencu

Vsakokratni obisk domačije uglednih upokojencev Marije in Slavka Lončariča v Lokavcih pri Negovi je lepo doživetje. Še posebej za tistega, ki se rad spominja preteklosti na lepem slovenskogoriškem podeželju. Slavko in Marica izhajata iz družin maloposestnikov, Marija iz Sv. Treh Kraljev pri Benediktu, Slavko pa iz Negovske vasi. Življenje sta posvetila uspešni obrti in podjetništvu. Slavko je bil lastnik in direktor podjetja Montaža Lončarič, v kateri je bilo v najlepših letih zaposlenih okrog 70 delavcev, Marija pa mu je zvesto pomagala v administraciji, skrbela za družino in gospodinjstvo. Zgledna in marljiva je tudi danes, čeprav starost počasi terja davek.

Še iz časov Halužjakovih

Oba sta upokojena, a Slavko je pri svojih 86 letih čil in je zdaj, ko ženi pešajo zdravje in moči, glava družine, vsaj pri težjih opravilih. Skrbi pa tudi za bogato zbirko predmetov, ki se jih ne bi sramoval niti večji muzej. Etnografske zaklade ohranja v svojem muzeju kmečkega orodja, za kar je postavil posebna poslopja. Del zgodbe je ohranjena Halužjakova cimprana domačija, ki je ob Dajnkovi rojstni hiši v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, ki je pokrita s slamo, zagotovo najbolje ohranjena stara hiša te vrste v občini in širše. Hiša je na novo ometana z blatom, za kar je poskrbel mojster Anton Golnar iz Sovjaka. Zunanjost krasijo polkna, v notranjosti pa je stanovanjska in druga oprema še iz časov, ko so v njej živeli Halužjakovi, ki so se pisali Petek.

Pridelava unikatnih pijač, zlasti šnopsa s kamilico, je še ena Slavkova posebnost. FOTOGRAFIJE: LUDVIK KRAMBERGER
Pridelava unikatnih pijač, zlasti šnopsa s kamilico, je še ena Slavkova posebnost. FOTOGRAFIJE: LUDVIK KRAMBERGER

Marico in Slavka odlikuje tudi skrb za zemljo. Marica je, ko je še zmogla, skrbela za vrtove, pri tem ji zdaj pomaga mož, ki pa ga veselita zlasti vinska trta in sadje. Nekoč je skrbel za velik vinograd, nato ga je skrčil in zdaj tam sadi drevje, večino ga cepi sam. Kot smo se prepričali, bo večina sadnih dreves kljub pomladni pozebi rodila. Brajde, teh je več kot 240 metrov, in drevesa so skrbno negovani. Slavko je res vsestransko podkovan, vesel je, da mu zdravje dopušča toliko opravil. V čudovitih kleteh zori žlahtna kapljica. Na vseh koncih parcele, ki obkroža njegovo hišo in delovne prostore, raste čudovito cvetje, ki le še poživi že tako urejeno okolico.

Marica in Slavko rada ohranjata spomine na preteklost, vesela sta, da ju ljudje od blizu in daleč obiskujejo in si ogledujejo lepo urejene domačije z muzejem, še posebej vesela pa sta, da so med njimi redni obiskovalci učenci OŠ Dr. Antona Trstenjaka Negova. 

Slavko bi bil najbolj vesel, če bi se njegova dediščina ohranjala tudi naprej.
Slavko bi bil najbolj vesel, če bi se njegova dediščina ohranjala tudi naprej.

Številni eksponati so kulturna dediščina tega območja.
Številni eksponati so kulturna dediščina tega območja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije