Marec se bo napil

V zadnjih dneh nas je grela izjemna toplota, dnevne temperature zraka so se dvignile nad 20 °C. Povprečne temperature zraka v preteklem vikendu so ponekod za od 4 do 5 °C presegle dolgoletno povprečje. Kljub toplim popoldnevom so jutra marsikje še hladna, s temperaturami okrog ničle. Jutranji hlad je ponekod lahko poškodoval brste in cvetove marelic, ki prenesejo temperature do –2, pri –3 pa so že lahko poškodovani. Tudi v naslednjih dnevih bodo jutra hladna, vsaj na vrtovih je treba rastline še varovati pred pozebo.

Ozelenela vegetacija

Količine dežja so bile marca v večjem delu Slovenije podpovprečne; v Ljubljani ga je v redkih deževnih dogodkih v zadnjem mesecu padlo le 30 mm, kar je le borih 40 odstotkov dolgoletnega povprečja. Podobno je bilo v večjem delu osrednje Slovenije, še manj ga je bilo na severovzhodu. Do vremenske motnje v začetku zadnjega marčevskega tedna ga je padlo le 28 mm. Najmanj je deževalo na Obali. Ne samo padavine v zadnjem mesecu, tudi skupna količina padavin v obdobju od januarja do sredine marca je precej manjša v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Tla je dodatno sušil pogost veter, ki je povečal izhlapevanje iz tal.


V času mirovanja večjih težav s posledicami suše na vegetaciji še ni bilo, tehnologi so poročali le o težavah pri dognojevanju ozimin z dušikom. Pričakujemo lahko manj klasov in zato slabši pridelek. Zaradi zmanjšanja izgub talne vlage v času spomladanske setve priporočajo, da pridelovalci obdelana tla čim prej poravnajo in s tem zmanjšajo površino izhlapevanja vode iz tal.

Vremenska fronta je prinesla dež, da je ponekod namočil tla, ta so se v preteklih toplih in sončnih dneh spet posušila. Več kot 20 mm dežja je padlo le v višjeležečih predelih, drugod ga je bilo med 10 in 20 mm. Vlaga je povsod ozelenila vegetacijo.

Hruške že cvetijo

V Vipavski dolini, Goriških brdih in slovenski Istri so hruške večinoma v fazi vidnih cvetnih popkov, zgodnje sorte so že odprle cvetove. Iz lusk kukajo cvetni popki in brsti jablan. Razvoj nekoliko zavirajo le še nizke jutranje temperature zraka. Upajmo, da jih to ubrani pred aprilsko pozebo. Razpiranje brstov je pri pečkatih sadnih vrstah kljub nižjim temperaturam v preteklih dneh hitro napredovalo tudi v osrednji Sloveniji. Pri tem imajo pomembno vlogo lokacija in sorta ter splošno zdravstveno stanje rastline. Sledimo razvoju socvetij od vidnih cvetnih popkov do stadija rožnatih popkov pri zgodnjih sortah.


Toplota v zadnjih dneh je ogrela tudi tla; srbijo nas prsti za setve na vrtovih, a te je treba še varovati s kopreno. Na njivah po jarih žitih sledijo krmni grah, bob, lan, nato pesa ter sajenje krompirja. Slednje je smiselno le, če se temperatura na globini setve giba okrog 8 °C, za peso mora biti od 8 do 10. Mlade rastlinice navedenih kultur prenašajo nizke temperature od –3 do –4 brez propadanja razen krompirja, ki pomrzne že pri –1 °C, gomolji pa potem poženejo nove kalčke.


Toplota drami tudi škodljivce. Ob sprehodu v gozdu slišimo trkanje žoln in detlov, ki opozarjajo na od podlubnikov poškodovana drevesa. Osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar sta najnevarnejša podlubnika v Sloveniji. Pri nas navadno prvič rojijo v prvi dekadi aprila, ko se temperatura zraka v senci dvigne na 15–17 °C. V centralni in južni Evropi traja razvoj ene generacije 8–10 tednov, pri temperaturi nad 24 °C traja razvoj ene generacije od 4 do 6 tednov. Osmerozobi smrekov lubadar najbolj ogroža čiste smrekove sestoje, stare med 80 in 100 leti. Napada poškodovana, oslabela in bolna drevesa pa tudi sveže posekano drevje, kadar se močno razširi, napade celo zdrave smreke. Škoda, ki jo povzroča, je lahko zelo velika, saj lahko uniči sestoje smreke na večjih površinah.