Ko so na klopeh slovenskih nogometnih prvoligašev pred leti večinsko sedeli tuji trenerji, večinoma s področja nekdanje skupne države, so se kvazirazsvetljeni privrženci predvsem drugih športov zmrdovali, češ da se slovenski nogomet nikoli ne bo mogel otresti čefurskega predznaka in si zagotoviti zdravega in precej bolj všečnega razvoja z domačimi strokovnjaki. Potem je napočila nacionalna megaevforija z uvrstitvijo nogometne reprezentance s selektorjem Srečkom Katancem na euro 2000 in mundial 2002, zgodbo pa je leta 2010 z igranjem na SP ponovila četa Matjaža Keka. Zdaj smo priča uspešnim tujim selektorjem na klopeh košarkarske, rokometne in odbojkarske reprezentance, zato so mnogi prepričani, da se lahko nogometna izbrana vrsta vnovič uvrsti na veliko tekmovanje le s pomočjo tujca.
Kriterij bi moral biti znan: kandidat iz tujine mora biti preverjeno boljši od domačih kandidatov, ustrezati bi moral finančnim zmožnostim Nogometne zveze Slovenije, ki si lahko privošči izplačilo letne plače do 400.000 evrov. Kot kaže, so trenutno izpostavljeni kandidati Matjaž Kek, Hrvat Robert Prosinečki in Tomaž Kavčič, dozdajšnji Katančev asistent. Če bo Kek dvignil palec, potem ko mu bo predsednik NZS Radenko Mijatović predstavil pogoje sodelovanja in morda celo plačal odškodnino hrvaškemu prvoligašu Rijeki, kjer ima Kek dolgoročno pogodbo, bo problem rešen.
Sicer bo v ospredju nekdanji genialni igralec Prosinečki, ki je v jeseni kariere navduševal tudi v dresu Olimpije. Je Prosinečki boljši trener od potencialnih domačih kandidatov, vštevši Kavčiča? Dve sezoni (2010–2012) je treniral beograjsko Crveno zvezdo, a ni osvojil srbskega prvenstva, obakrat ga je prehitel Partizan. Bivši slovenski selektor Slaviša Stojanović je denimo leta 2014 v, upamo si trditi, v precej težjih okoliščinah postal prvak s Crveno zvezdo. Prosinečki je potem s Kayserisporom osvojil peto mesto v turškem prvenstvu, že v naslednji sezoni pa je s tem moštvom padel zelo nizko, zato ga je zapustil sredi sezone.
Od leta 2014 je vodil Azerbajdžan na 21 tekmah in dosegel 5 zmag, 6 remijev in 10 porazov. V zadnjih kvalifikacijah za SP je zbral spodobnih 10 točk; premagal je San Marino, dvakrat, in Norveško ter remiziral s Češko v gosteh. Njegova letna plača je bila dober milijon evrov. To so dejstva, ki so na voljo ob njegovem ugledu, karizmi, avtoriteti in priljubljenosti. Ali bi bil dejansko boljši selektor od Tomaža Kavčiča, je vprašanje za več kot milijon evrov.
