LJUBLJANA, MURSKA SOBOTA – Kmetje so pred žetvijo. A se je ne veselijo preveč. Medtem ko je Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) izračunal stroške pridelave žita, ki za kilogram krušnega žita znašajo od 16 do 17 centov, mlinarji in peki oziroma odkupovalci že govorijo o 14 centih, kar je za kmete seveda nesprejemljivo oziroma sramotno.
Sejali bodo le še krušno žito
Zgodba kmetov, pridelovalcev žita, se je v zadnjih dveh letih preobrnila v nevarne vode, saj je dogovorjena žitna veriga, ki naj bi vključevala vse dejavnike in akterje od setve do prodaje kruha, kot kaže, klavrno propadla. Pridelava krušnega žita je v zadnjih dveh letih zaradi prenizkih cen upadla za skoraj 10 odstotkov. Leta 2015 smo pridelali 157.000 ton, kar je za 10,4 odstotka manj kot leta 2014. Leta 2016 smo sicer pridelali 163.000 ton, toda zgolj na račun kolobarja in obdelovalnih potreb, sicer pa kmetje pridelavo krušnega žita opuščajo in sejejo krmno žito, kar sicer pomeni nizko ceno, a tudi precej manj dela. »Ko je leta 2010 začela delovati žitna veriga, je kazalo na najboljše. V sklopu verige smo med drugim uredili tehnologijo pridelave; v dogovoru s peki in mlinarji smo število sort zmanjšali z več kot 100 na izbranih 27. Predpisali smo seme, način setve in gnojenja, uporabo fitofarmacevtskih sredstev, žetev itd., med drugim smo dogovorili okvirni model odkupa,« nam je povedala Dušica Majer, vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Nekateri opozarjajo, da je bila takrat odkupna cena pšenice tudi 23 centov, zato so bili kmetje v boljšem položaju, danes pa je le omenjenih 14. Toda kmet, pridelovalec žita Franc Kučan mi je že pred časom namignil, da se je denimo s takratnim direktorjem Žita Tonijem Balažičem vendarle dalo pogovarjati, lani pa so imeli s peki in mlinarji le en sestanek, a so ga kmetje zaradi sramotne ponudbe protestno zapustili.
Pšenico uvažamo, domača za priboljšek
Po podatkih Evropskega raziskovalnega centra (JRC) se obeta nadpovprečni skupni pridelek pšenice (5,7 t/ha), kar je 1 odstotek nad petletnim povprečjem. Za Slovenijo ocene kažejo pridelek pšenice 5,5 t/ha, kar je 8 odstotkov nad povprečjem zadnjih pet let. Na nekaterih območjih jih je presenetila suša, zato se pšenica ni razrasla, čeprav pravijo, da bo kakovost še vedno solidna. Pri ječmenu je prva ocena za Evropo 4,8 t/ha, kar je 1,5 odstotka pod petletnim povprečjem, predvsem na račun slabe bere jarega ječmena. Za Slovenijo kaže 4,9 t/ha ali 6 odstotkov nad petletnim povprečjem, kar je bila posledica spomladanske pozebe Z vstopom Hrvaške v EU se je polo- žaj za kmete še poslabšal. Na Hrvaškem pridelajo pšenico za 12 centov na kilogram. Kot namigne Majerjeva, peki in mlinarji za svoje potrebe kupijo poceni pšenico na Hrvaškem in na Madžarskem, kjer letno pridelajo na milijone ton rumenega zlata. »Domačo pšenico uporabljajo le za izboljšavo pri peki.« Nekaj razlogov za kaos je seveda tudi na strani kmetov, ki so premalo povezani, hkrati pa nimajo skladišč, Madžari jih seveda imajo, da bi lahko čakali na bolj ugodno ceno. Kučan je pred dnevi še upal, da se bodo pogajali za ceno nekje med 16 in 17 centi, a zdi se, da je preoptimističen. Medtem ko so vse naše sosede, Hrvaška, Madžarska, tudi Avstrija, in celo Švica s krušnim žitom samooskrbne, ga doma po besedah Majerjeve pridelamo le slabo polovico. Jutri gredo kmetje h kmetijskemu ministru, a kaj velikega se verjetno ne bo zgodilo. Vse skupaj deluje precej klavrno, brez strategije, kot da nihče v tej državi ne bi razumel, da moramo posejati toliko krušnega žita, kot ga potrebujemo, da nasitimo sebe in otroke. In s tem se ne gre igrati.
