SLOVENSKE KONJICE – Triintridesetletni Oliver Tič iz Slovenskih Konjic najraje od vsega hodi po svetu (kjer ga poznajo pod vzdevkom Oli the Walker, torej Oli sprehajalec). Ko je prehodil 6840 kilometrov dolgo pot prek ZDA, od Tihega do Atlantskega oceana, je za to potreboval pol leta. In tokrat je bilo potrebnega pol leta in povsem drugačna pot, da je uresničil svoj dobrodelni namen, ki ga je začel maja.
Tič je maja organiziral 24-urno hojo okoli Slovenskih Konjic, na katero je povabil ljudi od blizu in daleč; med tretjo popoldansko sobotno in nedeljsko uro mu je uspelo prehoditi 106 kilometrov in 910 metrov. Oli je pred hojo poiskal sponzorje, prodajali so golaž in spominske majice, priredili pa so tudi dražbo nogometnih kopačk mariborskega kapetana Marcosa Tavaresa ter dresa Luke Zahoviča.
Poseben pa je bil namen, s katerim je Oli odšel na majsko pot; to je bila namreč pomoč mladi sokrajanki Evelini, ki bo januarja stara sedem let. Tegobe deklice s posebnimi potrebami opiše njena mama Dolores Gorinšek: »Četrti dan po rojstvu so se začeli epileptični napadi, ki so trajali do pol leta njene starosti. Zdaj je priklenjena na voziček, je v pleničkah, ne govori.« Evelin ima še dva starejša šoloobvezna bratca, mama Dolores pa ob 24-urni skrbi za Evelino ne more v službo. Oli je predvsem zbiral za Evelinin nadaljnji napredek: torej za pripomočke in terapije: »Zdaj je bila največja težava prilagojena postelja z visoko ograjo; Evelin se dviga in lahko pade ter pride do še hujših poškodb, kot jih že ima,« skrbi Dolores. Postelja brez vzmetnice je 1200 evrov in sama verjetno ne bi mogla zbrati toliko denarja, čeprav dobiva nadomestilo: »S tremi otroki je to še težje. Pomoč bo dobrodošla tudi pri terapijah, saj jih Evelina potrebuje v letih; to, kar pa zdravstvo nudi, da hodi na terapije enkrat na teden ali 14 dni, pa je premalo,« pojasni mama.
Da je od nabiranja do predaje minilo pol leta, pravi Tič, je bila posledica več dejavnikov; tudi organizacijski zaključek in urejanje papirjev, pri tem so mu pomagali pri humanitarnem društvu Sožitje iz Slovenskih Konjic ter tamkajšnji organizaciji Rdečega križa: »Potem pa sem imel še priprave za pot Camino de Norte v Španiji,« pravi Tič, ki je od konca avgusta do konca septembra s prijateljem prehodil še dobrih 800 kilometrov vzdolž severne obale Iberskega polotoka.
Ob predaji simboličnega čeka sta bili ob Oliju ter Dolores in Evelini še Marija Opraus, predsednica humanitarnega društva Sožitje, ter Irena Nečemer, predsednica Območne organizacije Rdečega križa Slovenske Konjice. Dolores se je želela ob tej priložnosti zahvaliti: »Najprej Oliju pa tudi vsem drugim, ki so pomagali Evelini,« je dejala mama, ki je do lani tudi sama imela zdravstvene tegobe, njen vid je bil pred nujno potrebno operacijo samo 30-odstoten. Danes ne gleda v lepši jutri zgolj zase, ampak tudi za Evelino, ki ji bo denar olajšal bivanje in dal možnost dolgoročnih terapij.
