HAAG – Mednarodno arbitražno sodišče je po letih arbitražnega postopka, prepletenega z aferami in obveščevalno dejavnostjo, končno odločilo. Nobena stran ni absolutna zmagovalka, odločitev zato poteka na podlagi mednarodnega prava in ugotovljenih dejstev na dan osamosvojitve obeh držav.
Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Hrvaška je sicer večkrat sporočila, da ničesar, kar je bilo danes povedano, ne bo spoštovala.
Pol leta časa za uveljavitev sodbe
Predsednik senata Gilbert Guillaume je povedal, da sta se državi z arbitražo zavezali, da bosta upoštevali odločitev in jo v roku pol leta uresničili. Afere Pirangate, ko so obveščevalci prestregli telefonski pogovor med Drenikovo in Sekolcem, ni bil niti omenjen. Guillaume je še povedal, da je odločitev sodišča pojasnjena na 380 straneh. Senat pri odločitvi ni upošteval zgodovinskih, političnih ali socialnih aspektov, odločali so se na podlagi pravil.
Piranski zaliv
Kot je v ustni predstavitvi sodbe v Haagu dejal Guilaume, ki je pokazal tudi zemljevid, Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne geografske širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne geografske dolžine. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje in kompenzira ukleščenost slovenske obale.
Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction (koridor oz. dimnik). Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje. To je sicer območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče.
Sodišče je ugotovilo, da so bile vode Piranskega zaliva do 25. junija 1991 notranje vode SFRJ, a niti slovenska policija ni imela ekskluzivne jurisdikcije v Piranskem zalivu v času bivše Jugoslavije, prav tako pa hrvaška policija ni imela jurisdikcije do sredinske črte.
Slovenija je tako dobila stik z odprtim morjem! Kako je videti zemljevid, preverite spodaj. 
Joško Joras je hrvaški, prav tako slovenska vojašnica na Trdinovem vrhu!
Senat je odločil, da kopenska meja poteka vzdolž po reki Dragonji in se konča na sredini ustja reke. To pomeni, da Joško Joras in njegova hiša ostajata na Hrvaškem.
Joras šokiran spremlja odločitev sodišča. Foto: Voranc Vogel, Delo
Hrvaški mediji so se že začeli delati norca iz Jorasa.
Kar zadeva območja Sotle, bo meja sledila katastrski meji. Kot kaže, bo potekala na Trdinovem vrhu. Vojašnica naj pripade Hrvaški, vas Drage v Beli krajini pa je na slovenski strani meje. Snežnik, zemljišča Tomšičev zaselek po rapalski meji pripadajo Sloveniji.
Kar zadeva območje na reki Muri, je senat odločil, da nobena stran ni podala dokazov, zato so določili, da je meja med Hrvaško in Slovenijo na jugovzhodnem delu na lokaciji, ki jo boste našli na zemljevidu znotraj dokončne razsodbe. Mirišče in Brezovec sta slovenska, meja pa poteka po Muri.
Foto: Jože Pojbič, Delo
V zaselku Mirišče so presrečni, ker imajo po tolikih letih negotovosti spet svojo državo. Kot so razumeli razlago arbitrov, bo meja tekla jugozahodno od zaselka, kar pomeni, da pripadajo Sloveniji. Podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš je z odločitvijo zadovoljen.
Sodišče določa tudi, da pri krajih Podturn, Pince in Novakovec meja poteka po katastrskih mejah, kot so bile pravno veljavne. Tudi v Razkrižju bo potekala po katastrskih mejah.
Erjavec v Haagu
Razglasitev sodbe je v Haagu spremljala slovenska delegacija z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem na čelu. Erjavec je pred razglasitvijo izjavil, da bo Slovenijo sodbo spoštovala, Hrvaška pa je vse do zadnjega trdila, da odločitev zanjo ne bo obvezujoča.
Evropska komisija bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško podrobno proučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu, je danes v Bruslju napovedal govorec komisije Alexander Winterstein.
Kaj vse se je čez dan dogajalo, komentiralo in govorilo, je zapisano tukaj |
