V Murski Soboti se je v petek, 8. decembra, v eni uri temperatura dvignila za 12 °C. Potem smo v minulem vikendu uživali v zimski idili, ki je tudi nižinam v notranjosti Slovenije prinesla od 10 do 25 cm snega. Teden se je sklenil z vetrom, od nedelje zvečer pa vse do torka popoldne je bilo predvsem v višje ležečih krajih zelo vetrovno.
Žal pa je ponedeljkova odjuga snežno odejo hitro pobrala. V noči na ponedeljek je sneg povsod po nižinah prešel v dež, meja sneženja se je zviševala. Ponekod v severni Sloveniji je bila tudi poledica. Krepil se je jugozahodni veter. V ponedeljek zjutraj je bila temperatura od 1 do 8, ob morju okoli 11 °C. Jugozahodnik se je še okrepil, v višjih legah je presegal hitrost 100 km/h, tudi ponekod po nižinah pa hitrost 70 km/h.
V noči na ponedeljek je močno deževalo, obilne padavine so bile predvsem na jugu in zahodu države. V štiriindvajsetih urah je padlo od 50 do 80, krajevno nad 100 litrov dežja na kvadratni meter.
Spet bo zapihal jugozahodni veter in prinašal za december razmeroma topel in vlažen zrak. Padavine se bodo pred vremensko fronto pojavljale predvsem na zahodu in ponekod na jugu države, po nižinah bo deževalo. V petek se bo nad našimi kraji zadrževala vremenska fronta, padavine se bodo razširile nad vso državo. Ob jugozahodnem vetru bo temperatura še dovolj visoka, da bo po nižinah deževalo. Šele zvečer in v noči na soboto se bo hladilo in meja sneženja se bo v notranjosti države večinoma spustila do nižin. Tudi tokrat pričakujemo več padavin na zahodu in jugu države. Po prehodu vremenske fronte bodo v soboto padavine že kmalu povsod ponehale, oblaki se bodo tanjšali in trgali, nad našimi kraji bodo v višjih plasteh ozračja prevladovali severovzhodni in severni zračni tokovi, začelo se bo obdobje suhega in hladnega vremena. Stanje rek Reka Krka poplavlja na območjih pogostih poplav in v spodnjem toku še narašča. Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem barju, njen pretok je ustaljen. Polnijo se kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem. Čeprav kaže, da padavine v petek večinoma ne bodo zelo obilne, moramo upoštevati, da so tla že dobro namočena in lahko vse nadaljnje padavine povečajo nevarnost razlivanja vodotokov. Gladina Bohinjskega jezera se je ob zadnjih poplavah v 26 urah zvišala za 2,6 metra. |
Zmrzovanje tal
Ozimna pšenica dobro prenaša nizke temperature. Nabreklo in kaleče seme zdrži –13 °C, če je v tleh pod 60 odstotki vode. Že razraščajoča se ozimna pšenica pa tudi brez snežne odeje prenese –20 °C, pokrita z vsaj 15 cm debelo plastjo snega prenese še večji mraz.
Jara pšenica prenese nekoliko manj mraza, do –10 °C. Odpornost proti mrazu je močno povezana s kaljenjem. Če so razmere v času kaljenja slabe, so za mraz občutljive tudi odporne sorte. V zimi brez snega manj bujne sorte in slabo vznikle pšenice bolje prenašajo mraz kot rastlinice z 2–3 listki.
Svetloba za jajca
Hladneje ko je, več energije potrebujejo tudi živali za vzdrževanje telesne toplote. Mednje spadajo tudi kokoši, zato moramo poskrbeti, da bodo hlevi ali kokošnjaki primerno topli. Kadar v kokošnjakih pade temperatura pod 0 °C, je treba prostor nekoliko ogrevati. Že pri 10 °C v prostoru se kokoši dobro počutijo. Stare kokoške brez perja je treba dodatno krmiti s hrano, bogato z beljakovinami, da se bodo hitreje obrasle in začele čim prej spet nesti. Če želimo, da kokoši nesejo jajca tudi pozimi, je treba prostor v zimskih mesecih tudi primerno osvetliti: potrebujejo od 15 do 16 ur svetlobe na dan, za tvorbo enega jajca je potrebno kar 25–28 ur svetlobe. Zato v kokošnjakih zjutraj in zvečer prižigamo luč. Za 10 m2 tal površine je potrebna ena 25-vatna žarnica.
Zelo topel decembrski dan, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 do 17 °C. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7, v Celju 20,2, v Novem mestu 19,5, v Velenju 19,2 in v Ratečah 13,5 °C. |
