LJUBLJANA – V Narodnem muzeju Slovenije gostijo prestižno evropsko razstavo, ki nas s pomočjo eksponatov in zvokov popelje v najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja – od starejše kamene dobe prek Rimljanov do srednjega veka. Z neandertalčevo piščaljo iz medvedje kosti, najdeno v jami Divje babe na Cerkljanskem, slovenski prostor pomembno sooblikuje zibelko svetovne glasbe. Kot je povedal koordinator razstave dr. Peter Turk, naša piščal kot najstarejše glasbilo na svetu skupaj z drugimi, a mlajšimi koščenimi piščalmi orisuje planetarno razsežnost najdbe. Glasbila iz celotne kamene dobe, od paleolitika čez mezolitik do neolitika, v časovnem razponu približno 60.000– 2500 let pred Kristusom so prvič zbrana in pregledno prikazana prav na tej razstavi. Ohranila so se kajpak le tista iz trajnih materialov, kot so kosti, školjke, zobje in rogovje. Iz mlajše kamene dobe prihajajo že glinena. Od prvih zvokov človeštva nas razstava popelje k prikazu glasbil in glasbenih stikov od bronaste in železne dobe do konca antike. S tehnično dovršenostjo, ki je za tiste čase ne bi pričakovali, nas prevzamejo starodavna godala, trobente, rogovi in dvojne piščali. K slednjim prištevamo tibijo iz 2. do 3. stoletja, ki je svetovna redkost, iz naše najbogatejše zbirke glasbil na ptujskem gradu.
60 tisoč let pred Kristusom so nastala glasbila, ki so prvič zbrana in pregledno prikazana.
Skozi zvočna vrata
Najbrž je odveč poudarjati, da zaradi občutljivosti in dragocenosti niso razstavljeni originali, ampak replike najdenih predmetov, a vse so visoke kakovosti. V posebnem prostoru so prikazana starodavna glasbila glede na namen njihove uporabe. Glasba je imela pomembno vlogo pri obredih, od verskih do pogrebnih, ob začetku vojaških spopadov pa tudi pri takih opravilih, ki so povezana z udobjem, kot je na primer kopanje v javnem kopališču. Človek je, tako kot še zdaj, rad poskrbel, da so ga obdajali zvoki. V antiki, če ne že prej, so radi prirejali glasbena tekmovanja. Hja, glasbeni festivali imajo res dolgo tradicijo! Zvočni vodnik vodi obiskovalca s pojasnili (tudi v slovenščini) od vitrine do vitrine, številne multimedijske postaje pa nam z videoprikazi približajo načine igranja in zvoke starih glasbil. Prehod skozi zvočna vrata nas prestavi v virtualna starodavna okolja, seveda opremljena s prikladno glasbo. Razstava, pri kateri je sodelovalo več kot 300 poznavalcev in jo je kot petletni projekt financirala Evropska unija, je doslej obiskala Švedsko in Španijo, po Ljubljani bo na ogled še na Apijski cesti v Rimu in ob koncu še v Berlinu. Ljubljana se je z njo, skratka, znašla v tako imenitni družbi kot le redkokdaj in tudi zato bi jo bilo škoda izpustiti. Še posebno je poskrbljeno za mlade obiskovalce. Z razstavo si lahko izpolnijo počitniške dni na primer v njim namenjeni raziskovalnici, kjer lahko izdelujejo replike glasbil in nanje tudi zaigrajo. Za kar najbolj do- živet sprehod skozi razstavo jim lahko pomaga knjižica Aki in čarobna brnivka. To preprosto glasbeno igračo, brnivko, sestavljeno iz ozke dolge deščice in dolge vrvice, privezane skozi luknjico na ožjem koncu, so poznali in uporabljali otroci povsod po Sloveniji. Ko deščico zavrtimo okrog osi, zaslišimo brneč zvok. Z brnivko, ki si jo bodo izdelali na razstavi, se bodo otroci lahko še dolgo zabavali.
