FOTO: Pri osmih še ne hodi,
 po upanje v Ameriko

SLOVENJ GRADEC – Osemletni Jaka Šurc ima težjo obliko cerebralne paralize, saj je bil rojen v 30. tednu nosečnosti in je bil nedonošenček. Dobil je poškodbe možganov in ima hude težave v razvoju. Še zdaj zato ne hodi samostojno. 
»Nekaj korakov sicer naredi, a le ob opori ali ustreznih pripomočkih. Težave ima tudi na področju fine motorike in koncentracije. A kljub vsem telesnim hibam mu je življenje podarilo bistrost in zdrav um, kar je njegov potencial, da bo nekoč morda vendarle samostojen,« upa njegova mamica Katja Zbičajnik. Kot vse mamice otrok s posebnimi potrebami se tudi ona ubada z ogromnimi stroški, ki so povezani s terapijami. K sreči ji pomagajo številni prijatelji, ki so se tudi domislili, da bi na dobrodelnem koncertu zbrali nekaj prepotrebnega denarja za samoplačniške terapije. 
Seveda pa Katja ob tem ne stoji križemrok. Čez dan skrbi, da imajo otroci mamico zase, ponoči dela, da nekaj zasluži. Jaka namreč ni edini otrok, Katja ima tri sončke, kot jim pravi sama. To so 10-letna Gaja, osemletni Jaka in dveletni Lan. 
»Otroci in moje delo so ves moj svet. Gaja in Jaka sta rojena prezgodaj. Precej prezgodaj. In oba imata cerebralno paralizo. A Gaja je, razen da ima še nekaj težav z gibanjem, kar v redu. Je zelo bistra in pridna deklica, ki se na vso moč trudi, da se ujame z vrstniki. Jaka pa je naš posebni fant, ki še vedno ne hodi sam,« pripoveduje Katja, ki se ji je prezgodaj odluščila posteljica, posledica je bila veliko prezgoden porod. »Hude težave so se pojavile tako med porodom kot po njem. Jaka je imel pomanjkanje kisika, kar je vodilo v poškodbe možganov. Kar trikrat smo se morali boriti zanj v njegovih prvih desetih dneh. To so bili trenutki groze, ki jih je težko opisati in jih nikomur ne privoščim. A Jaka se je boril in si izboril življenje,« pravi ljubeča mamica.

Majhni, a dragoceni napredki

Ker so nedonošenčki precej občutljivi, so se do šestega meseca starosti vrstile resne respiratorne bolezni. »A sva jih z muko prebrodila. Po prvih nekaj mesecih pa se je začel kazati tudi zaostanek v razvoju. Ker sem imela pred njim že Gajo, ki je že imela diagnosticirano cerebralno paralizo, sem vedela, da gre tudi pri Jaki vse v to smer. A na žalost v veliko težji obliki. Pri enem letu se Jaka ni sam niti obrnil, drugi otroci pa tedaj že hodijo. Moje srce je jokalo od skrbi,« nam odpre svojo dušo Katja Zbičajnik, ki je vse prej kot običajna mamica. 
Znanci in prijatelji so ji predlagali, naj poišče fizioterapevtko Meto iz Ljubljane, in ta ji je Jaka pomagala spraviti tako daleč, da je lahko vsaj sam sedel. »Potem se je napredek za nekaj časa spet ustavil, Jaka je potreboval novo terapijo. In takrat mi je prijateljica predlagala tako imenovane terapije terasuit, ki jih izvajajo v Pesnici pri Mariboru in jih naš Jaki odlično sprejema, saj je napredek po vsaki viden. Droben, a vendarle napredek,« pravi Katja. 
A kaj ko so te terapije drage in je treba zanje z vsemi stroški vred odšteti okoli 200 evrov. Intenzivne terapije, ki trajajo tri tedne skupaj, pa stanejo kar 1200 evrov. »Najbolj optimalno bi bilo, da bi te imel trikrat letno. A to seveda ni mogoče, saj so stroški nepredstavljivi,« pripoveduje Katja. Nekaj fizioterapij plača zdravstvena zavarovalnica, a težava je, da je fizioterapevtov glede na število otrok, ki jih potrebujejo, premalo, zato pridejo na vrsto le približno dvakrat na mesec po eno uro. To pa je premalo, da bi pomagalo. 
»Jaka bi takšno aktivno fizioterapijo potreboval čim večkrat, čeprav ima disciplinirano in vestno telovadbo tudi doma. Vem, da sem včasih že tečna, a če samo malo popustim, se to takoj pozna. Zato moram vztrajati in bom vztrajala,« je trdno odločena Katja, ki seveda vse to počne z ljubeznijo in željo, da bo tudi Jaka nekoč samostojen fant. Mamica Jako tudi pohvali, da obožuje matematiko in se znajde v vsaki situaciji. »To pa je dobra popotnica za poznejše življenje. Po duši je tudi strasten športnik, obožuje nogomet, v zadnjih mesecih pa se je povsem predal rokometu. In iz srca sem hvaležna Rokometnemu klubu Slovenj Gradec, ki ga je vzel za svojega. Rokomet mu je dal motivacijo za treninge. Jaz in Jaki pa sva na tekmah samo mama in sin. In ne terapevtka in otrok, kar naju še močneje povezuje,« še pristavi Katja. Kot nam še zaupa, se sinu obeta tudi operacija v Ameriki. Postopek za to naj bi se začel kmalu. Sledile bodo intenzivne priprave in še intenzivnejši trening mišic. Po operaciji, ki jo bo plačala zdravstvena zavarovalnica, bo sledila brezkompromisna dveletna rehabilitacija. Stroški bodo kljub vsemu še vedno precejšnji, in zanje bodo morali Zbičajnikovi poskrbeti sami.