FOTO: Požar v Kemisu je zakuril tudi Magno

HOČE – Vladna odločitev, da kmetom iz občine Hoče-Slivnica prisilno odvzame zemljo, se je znašla na ustavnem sodišču. Odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj sta včeraj vložila pobudo za ustavno presojo posebnega vladnega zakona – poznamo ga pod imenom Lex Magna –, in sicer v imenu treh kmetov iz zaselkov Orehova vas in Radizel ter publicista Bojana Požarja, ki je v občini Hoče-Slivnica lastnik nepremične. Nekdanji predsednik parlamenta, pravnik Gregor Virant, ki je iz odvzema in omejitve lastninske pravice v javno korist doktoriral, je ocenil, da je verjetnost, da vladni zakon pade, 70-odstotna.

Dvomi po požaru v Kemisu

Državni zbor, ki mu predseduje podpredsednik največje vladne stranke SMC Milan Brglez, je decembra lani sprejel zakon, s katerim bi podjetju Magna Steyr, ki ima sedež v avstrijskem Gradcu, omogočili, da bi pri nas postavil lakirnico. 
Projekt, ki ga vlada Mira Cerarja ocenjuje kot strateško investicijo, pa vzbuja številne pomisleke, še posebno po požaru v Gorenjevi tovarni Kemis na Vrhniki, saj javnost vsak dan izve nove podatke o škodljivih vplivih posledic požara na življenje lokalnih prebivalcev. Magna Steyr bi v Slovenijo prenesla najbolj umazan del svoje dejavnosti, lakirnico, polakirane avtomobilske dele pa bi vozili v Gradec in jih tam sestavljali.

Pristojni so sprva obljubljali več tisoč delovnih mest, po zadnjih podatkih pa naj bi jih vladna investicija – država bi lastnici Magne Steyr, kanadski multinacionalki Magna International, iz proračuna dodelila 18,6 milijona evrov – prinesla le kakšnih 400. Ob tem da so za lakirnico kljub številnim opustelim industrijskim objektom na Štajerskem predvideli prav najbolj kakovostna kmetijska zemljišča. V vladni ekipi projektu ne nasprotuje niti kmetijski minister Dejan Židan, ki je bil pred nastopom funkcije zaposlen v podjetju Panvita najbogatejšega Prekmurca Stanka Polaniča; 25 milijonov vreden posel gradnje lakirnice naj bi po poročanju lokalnih medijev dobilo Polaničevo gradbeno podjetje Pomgrad.

Razlaščeni brez besede

Matoz je včeraj po vložitvi pobude za ustavno presojo dejal, da je vlada z zakonom, ki kmete razlašča, posegla v njihove ustavne pravice, od ustavnega sodišča pa pričakuje, da bo izvajanje zakona zadržalo. Če se to ne zgodi, se bodo namreč nemudoma začeli postopki razlastitve, razlaščeni kmetje pa bodo ostali brez pravice do pritožbe. V praksi po Matozovem mnenju to pomeni, da bodo kmetje, ki se za pomoč obračajo na ustavne sodnike, skoraj gotovo razlaščeni še pred odločitvijo o ustavni pobudi. Če bi se na razlaščenih zemljiščih pred odločitvijo sodnikov že začelo graditi pa tudi če odločijo, da vladni zakon ni skladen z ustavo, svojih kmetij ne bodo mogli dobiti nazaj. 
»Ker gre za individualno določene stvari, niti nadomestilo v naravi ali denarna odškodnina pobudnikom ne bo mogla nadomestiti nezakonito odvzetih nepremičnin,« pravi Rugljeva.