FOTO: Ogenj uničil dom 6-članski družini

HRASTNIK – Ko se je v soboto zvečer Andrej Vidič odpravljal iz Hrastnika na nočni šiht v Krško, zaposlen je v papirnici Vipap Videm, ni slutil, da bo tisto noč njegov delovnik veliko krajši kot običajno. Njegova Mojca Horvat ga je namreč poklicala že nekaj po 23. uri in mu rekla, da doma gori. Andrej se je nemudoma odpravil proti tri četrt ure oddaljenemu Hrastniku, a kaj dosti ni mogel več pomagati. Ognjeni zublji so do takrat že uničili stanovanje, v katerem sta Andrej in Mojca živela skupaj s štirimi sinovi, starimi od štiri do deset let.

Gasilci so bili o požaru v stanovanju starejše večstanovanjske hiše na Cesti 1. maja obveščeni malo pred 23. uro. Krajanom je uspelo še pred prihodom gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik mesto, Steklarne Hrastnik in Dola pri Hrastniku delno omejiti požar, a je ta kljub vsemu uničil stanovanje šestčlanske družine. Ogenj so dokončno pogasili, preventivno pregledali druge prostore in iz objekta evakuirali sedem ljudi, v nadaljevanju pa so hrastniški reševalci nujne medicinske pomoči na kraju dogodka oskrbeli krajana, ki se je nadihal dima, in krajanko, ki je bila opečena po rokah, je pisalo v uradnem obvestilu o požaru.

Sreča v nesreči

Ko smo v Hrastniku obiskali nesrečno družino, smo videli, da se je po obeh rokah opekla prav Mojca, mama štirih otrok. Zato sosedom, ki so včeraj dopoldne hiteli s čiščenjem pogorišča in iz stanovanja odnašali vse, kar ne bo več služilo svojemu namenu, ni mogla pomagati. Nam je pa povedala, da so bila kriva oblačila, ki jih je sušila tik nad pečjo, po domače gašperjem. 
»Po navadi sem oblačila sušila tako, da sem jih nad pečjo razobesila na vrvico. In nikoli doslej se ni nič zgodilo. Tokrat je bila očitno vročina prevelika in so se vnela. Bila sem tako zmedena, da sem začela ta goreča oblačila z lastnimi rokami vleči z vrvice, namesto da bi jih pustila. Pri tem pa sem se opekla,« nam pove Mojca, ki je zatem hitela tudi po gasilni aparat, vendar ga nikakor ni mogla aktivirati. Ogenj so opazili tudi sosedje in že prihiteli na pomoč. Velika sreča v nesreči je bila, da mamica in otroci takrat, ko so se vnela oblačila, še niso spali, saj bi se lahko zaradi dima zgodilo najhujše. »Sploh pa bi zgorelo vse, če ne bi bilo soseda,« nam pove Mojca in pokaže na Cirila Majcna, ki ga kličejo Bajo. Slednji se je tudi nadihal dima, a nam je zatrdil, da ni bilo hudega. 
»Sosedom je treba pomagati,« je dejal in zamahnil z roko, češ da on ni pomemben. »Malo me je res matralo, ampak sem zdaj v redu in je že vse pozabljeno,« še pove.

Rešili tudi psičko

Medtem nas Mojca popelje do kuhinje in peči in pokaže na kraj, kjer je zagorelo. Notranjost stanovanja, v katerem so živeli štiri leta, je zaradi dima in vode povsem neuporabno. Kaj bodo zdaj, še ne vedo, a Mojca pove, da se je pri njih že včeraj oglasila Suzana Venko iz hrastniške občine in obljubila, da bodo družini našli drugo primerno stanovanje, takšno, ki bo imelo centralno kurjavo. Strehe nad glavo bodo tudi najbolj veseli. Vse drugo bomo že uredili, pravijo. »Glavno je, da imam vsaj štedilnik, na katerem bom lahko kuhala,« je skromna Mojca, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, plačo za šestčlansko družino domov prinaša le Andrej. Zato tudi živijo v občinskem stanovanju. To, ki je uničeno, je bilo nekdaj v lasti hrastniške steklarne. »Glavno je, da smo mi vsi živi in zdravi. Pa da so nam iz stanovanja gasilci rešili našo psičko,« še pove Mojca, ki tako kot Andrej in njuni sosedje vso noč niso zatisnili oči. Do dveh zjutraj so se gasilci spopadali z zublji, potem ko jim je ogenj uspelo pogasiti, pa tudi ni bilo miru, da bi lahko spali. Mojca še ne ve, kako hude so njene opekline, saj so ji reševalci do zdaj le nekajkrat zamenjali prevezo na obeh rokah. Prvi šok je bil tako hud, da tudi bolečin ni čutila.