ŠKOFLJICA – Niti deset kilometrov ni po cesti od središča Ljubljane do kraja, kjer je hiša obdana z ograjo z vseh strani, prebivalci – med njimi štirje mladoletni otroci – pa uradno sploh ne morejo iz nje. Neuradno pa zelo težko! A prav takšen prizor nas pričaka na koncu Žagarske ulice na Škofljici, kjer v hiši dvojčku živi 49-letni Stanislav Gostiša z ženo in štirimi mladoletnimi otroki ter 75-letno mamo.
Dva otroka sta šoloobvezna, tretji je v vrtcu, najmlajši bo tja šele šel. »Žena je tujka z druge celine in najstarejša hči bi morala nujno hoditi k pouku, da bi se čim bolje naučila slovensko. A zadnji teden ne ona ne mlajša nista mogli k pouku,« je pojasnil Gostiša v petek, ko smo ga obiskali. Gostiševi so v zadnjih mesecih postali ujetniki v lastni hiši, iz nje na cesto namreč ne vodi več nobena pot.
Ograja s štirih strani
Gostiša v hiši dvojčku živi vse življenje in pravi, da so se nekoč s prvim sosedom (torej solastnikom hiše dvojčka) razumeli, imeli so tudi prehod prek dvorišča soseda do svojega dvorišča.
»Služnostna pravica ni bila vpisana, čeprav smo bili vrsto let prepričani, da jo imamo. Takrat, ko so gradili, si verjetno niso predstavljali, da bodo težave,« pripoveduje družinski oče. Potem so se razmere med sosedi poslabšale in slednjič je prvi sosed začel zapirati vrata, skozi katera je šel prehod Gostiševih. Prvi sosed nam je pojasnil, da Gostiševi nikoli niso imeli služnostne pravice, po nekaj prepirih s Gostiševimi pa je uveljavil svoje pravice in zaprl vrata. Na sodišču je Gostiša sodni spor kljub pravni pomoči odvetnice izgubil.
Razmere so se še dodatno zapletle, saj je zeleno žičnato ograjo okoli Gostiševega zemljišča in hiše pred nekaj dnevi postavil sosed, ki meji nanj s hišo in potjo za hišo, torej z dvema stranema. Če upoštevamo še ograjo, ki je bila tu pred opisano zgodbo, so bili Gostiševi naenkrat obdani z ograjo. Ostal jim je manj kot polmetrski prehod: »Tisti trije količki so tam zabiti, ta bo klical policijo, tudi dopis mi je poslal. Družina pa je od ponedeljka zaprta v hiši. Hrano nam drugi nosijo,« nam je nevzdržne razmere opisal Gostiša.
»Pred 14 dnevi je mama padla. Morali smo jo nesti čez škarpo, ker že tako nimamo dostopa z avtom pred hišo, zdaj pa je še ta ograja vmes prišla.« Mama v hiši je tiho, otroški obrazi so zbegani, žena prav tako zgolj tu in tam kaj pripomni. Vzdušje je mučno, ko Gostiša pripoveduje, da je težave predstavil pristojnim. »Socialna je prišla pogledat in nam je razložila, da z dostopom nimajo nič, da pa moram peljati otroke v šolo. Na občini so povedali, da to ni njihova stvar.« Ob tem se razjezi Gostiševa sestra, ki se je omožila v drug kraj:»"Otroci so izpostavljeni psihičnemu nasilju, pa nihče nič ne ukrepa, kršene pa so temeljne človeške pravice.«
Luknja v žici
Po petkovem obisku Gostiševih smo pristojne povprašali o usodi družine, ki je ostala brez izhoda iz hiše. Še najslabše so se odrezali na občini Škofljica, kjer na naša vprašanja sploh niso odgovorili, niti dan zatem, ko smo jih prosili. Je pa Darja Kovačič, direktorica CSD Ljubljana Vič Rudnik, potrdila seznanjenost s problematiko, a zaradi varovanja osebnih podatkov konkretnih informacij ne morejo podati. Pa vendar: »V konkretnem primeru skupaj s starši iščemo rešitve v okviru obstoječih možnosti. Center za socialno delo ne razpolaga s stanovanji, v katere bi lahko nameščali družine.« Gostiša je povedal, da so ga v ponedeljek povabili na CSD ter imeli z njim dolg pogovor, v katerem so mu vendarle dali nekaj upanja: »Zelo so se nam posvetili, upam da bodo lahko pomagali.«
Vmes je preklical tudi pooblastilo odvetnici, ki ga je doslej zastopala brez uspeha; nemara bo nova pravna pomoč uspešnejša.Po našem obisku in pogovorih s stanovalci in vpletenimi se je le premaknilo: v zeleni žičnati ograji je med vikendom neznanec izrezal luknjo. Najbrž kdo, ki mu je zgodba otrok, ki niti v šolo ne morejo, segla do srca. Otroci so tako v ponedeljek lahko šli v šolo.
