Če se je Šentjernej v zgodovino kasaštva zapisal pred 200 leti, ko je ob zdajšnji regionalni cesti od Šentjerneja proti Kostanjevici tu konje treniral izumitelj ladijskega vijaka Jozef Ressel, tu je bilo tudi dirkališče, pa so se z nedeljsko dirko v zgodovino znova vpisali šentjernejski konjeniki in ljubitelji konj. Konjske dirke so namreč pripravili kar v Krki, in to skoraj na kraju, kjer je Ressel preizkušal svoj ladijski vijak.
»Že naši stari očetje so poleti na Krki kopali konje, ta tradicija se je obdržala do današnjih dni, čeprav jih mi ne kopamo, ampak z njimi plavamo po Krki. Letos je vreme za to idealno, voda je topla, zato smo se odločili za konjski piknik ob Krki,« je razloge za srečanje številnih lastnikov konj in ljubiteljev teh živali pojasnil glavni organizator in pobudnik srečanja Franci Gregorič iz Grobelj, njegova desna roka pri vsem je bil Franc Pirnar iz Ostroga, seveda pa so na pomoč priskočili tudi številni drugi konjarji iz bližnje okolice, Jezdeci Lačnega potoka, Šentjernejske ter Kostanjeviške oziroma Gorjanske konjenice pa tudi gasilci iz Ostroga in Grobelj.
Zaradi varnosti so se organizatorji odločili za dve predtekmovanji, najboljši trije iz vsake tekme pa so se pomerili v finalu. Na konju je bil jahač, za konjem pomagač, naloga trojice pa je bila čim hitreje priti skozi cilj, premagati so morali slab kilometer Krke od nekdanjega grobeljskega kopališča do Jagnšča, kakor domačini imenujejo kopališče nižje po toku Krke, nedaleč od Zameškega oziroma Mršeče vasi. »Konji lahko Krko preplavajo, pretečejo, prebrodijo, prejahajo ali kakor koli že, pomembno je le, da varno in srečno pridejo do cilja,« je pravila tekme pojasnjeval Stane Werbole, prvi glas kasaških dirk.
Gregorič je priznal, da so se domači konjeniki že večkrat pomerili v tovrstnih spretnostih, letos pa so se odločili, da povabijo tudi konjenike iz bližnjih krajev, prišli so celo iz Kranja, s Ptuja in iz Postojne.
Napete tekme so poskrbele za veliko navdušenja in zadovoljstva, gledalcev se je, čeprav neke reklame ni bilo, zbralo okoli 400, ob spremljanju dirk pa je bilo očitno, da vsi konji le niso bili vajeni tovrstnega početja, sploh pa ne pod pritiskom sotekmovalcev in želje, da bi bili čim hitrejši. Najbolj usklajena in najhitrejša je bila domača trojica: konj Florko z Ranča Gregorič z jahačem Petrom Rebseljem in pomočnikom Francem Gregoričem, drugi so bili mladi Ptujčanki Tamara Hočevar in Petra Saje s Popajem, tretje mesto pa so zasedli Nejc Dragovan in Domen Gregorič z Omarjem.
Stane Werbole je prvi glas kasaških dirk. Komentiral je že vsemogoče konjske dirke, takšnih, kot so se zgodile štiri kilometre od Šentjerneja, pa še ne. Da je Werbole pravi prijatelj šentjernejskih dirk, pove že podatek, da v jih tem podgorjanskem kraju komentira kar 35 let! |