V vročinskem valu, ki je po večini trajal od 31. julija do 5. avgusta, so ponekod izmerili rekordno visoko temperaturo zraka. V Podnanosu je bilo 3. avgusta 40,6 °C, kar je najvišja uradno izmerjena temperatura na Primorskem. V Dobličah pri Črnomlju je bilo dan pozneje 40,0 °C, kar spada med najvišje izmerjene vrednosti v Sloveniji in je le malo manj od rekorda, to je 40,8 °C na letališču Cerklje ob Krki 8. avgusta 2013.
Nenavadno vroče, verjetno najbolj v zadnjih sto letih, je bilo tudi na višjeležečih območjih južnega dela Slovenije: v Novi vasi na Blokah 36,1 °C, v brkinskih Tatrah 35,8 °C, na Slavniku 32,9 °C in na Nanosu (Pleši) 31,8 °C. Nenavadno tople so bile tudi noči; izstopa zlasti Primorska v noči na 6. avgust, ko je pihala burja, ki je preprečevala običajno nočno ohlajanje.
Še vedno suša
Od vode, ki jo je tlom uspelo zadržati, so največ pridobile strniščne setve in travinje. Na sušno ogroženih območjih je kmetijska suša že povzročila nepopravljive posledice, kar pomeni močno zmanjšan pridelek koruze, travinja, močno so prizadete oljke, sadno drevje in tudi vinska trta. Slednjo je vročinsko obdobje spodbudilo k zgodnjemu začetku zorenja.
Na Primorskem je zaradi hude suše negotova priprava na gojenje in sajenje zelenjadnic za jesensko-zimsko obdobje. Od aprila do polovice avgusta je tam padlo le 220 mm dežja, v zadnjem mesecu le 24 mm.
Tudi napovedane količine dežja so majhne, voda ob toplih dneh še vedno hitro izhlapi. Stanje vegetacijske vodne bilance na ogroženih območjih še vedno označuje večinoma hude, celo ekstremno sušne razmere.
V vodonosniku Čateškega polja v tem času opažamo najnižje vodne gladine v dolgoletnem obdobju meritev.
Zelo nizke gladine spremljamo tudi v preostalih medzrnskih vodonosnikih krško-brežiške kotline, v pretežnem delu vodonosnikov Dravske kotline in v delih Murske kotline. Kraški izviri jugovzhodne Slovenije imajo slabe pretoke, a situacija še ni kritična. Niti dež ni prinesel bistvenega izboljšanja vodnih razmer. Večina rek v Sloveniji ima še vedno majhne pretoke.
Le Mura ima zaradi obilnejših padavin v Avstriji velik pretok, a se počasi zmanjšuje. Številni vodotoki v južni, vzhodni, jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate oziroma ponekod suhe so manjše reke v Prekmurju, na Obali in na Vipavskem.
Ne škropimo v vetru
Ko se odločamo za škropljenje, je smiselno preveriti napoved hitrosti vetra. Kliknemo na spletno stran Arso na Dnevni regijski agrometeorološki bilten na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/.
Na grafikonih vetra so prikazani razsipi dnevnih vrednosti vetra ter povprečne hitrosti za od tri do 10 dni vnaprej, maksimalne sunke pa za tri dni vnaprej.
Agrometeorološka napoved V petek bo večinoma sončno. V soboto se bo postopno pooblačilo, popoldne se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo nadaljevale tudi v noč na nedeljo. Obeti V nedeljo bo nad osrednjo Evropo spet nastalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo vztrajalo prve dni prihodnjega tedna, proti koncu tedna pa postopno slabelo. V četrtek ali petek bo severno od Alp potovala šibka vremenska fronta. V nedeljo se bo delno zjasnilo, hladneje bo. Popoldne bo rasla kopasta oblačnost, možna bo kakšna ploha. Od ponedeljka do petka bo sončno in postopno spet topleje, najvišje temperature bodo od 25 do 30 stopinj C. V četrtek in petek se bo nekoliko povečala možnost popoldanskih ploh ali neviht. |
