VROČINA NAČENJA ZDRAVJE

Danes do 37 stopinj: vročina lahko povzroči krče, celo vročinsko kap

Omejimo gibanje na prostem, hladimo se s klimo ali prhanjem. Pijmo dovolj tekočine.
Fotografija: Vročina lahko povzroči vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in celo vročinsko kap. FOTO: Biserka Stojanovic/Getty Images
Odpri galerijo
Vročina lahko povzroči vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in celo vročinsko kap. FOTO: Biserka Stojanovic/Getty Images

Do 37 Celzijevih stopinj napovedujejo za danes in precejšnjo toplotno obremenitev, vročina je ob začetku koledarskega poletja močno udarila. Vročino je treba jemati resno, svarijo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: povzroči lahko številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva (starejši, otroci, nosečnice, bolniki, osebe s socialno-ekonomskimi težavami), a jih lahko z upoštevanjem napotkov omilimo ali preprečimo.

Daljše obdobje vročine lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico (kratkotrajno izgubo zavesti) in celo vročinsko kap. Kot rečeno, lahko težave omilimo, na prvem mestu je treba poskrbeti, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Če je le mogoče, nismo zunaj, predvsem ne na soncu, ko je najbolj vroče, umaknemo se v senco, v naravo, park, kjer je bolj sveže in prijetno, v hladnejše prostore. Najhitreje in najlaže se ohladimo pod klimo (pomembno je, da ne piha naravnost v nas in da temperature ne nastavimo prenizko), če je nimamo, pojdimo za nekaj ur v trgovski center, trgovino, knjižnico, pomagamo si lahko z ventilatorjem in pogostejšim prhanjem, seveda ne z vročo vodo, ohladimo se lahko v kopališčih. Poleg tega spustimo senčila, da preprečimo vdor sončnim žarkom v stanovanje, zračimo ponoči in zgodaj zjutraj.

Vlaga okrepi občutek vročine

Omejimo fizično aktivnost (na prostem) v najtoplejšem delu dneva, gibajmo se zgodaj zjutraj, če ne takrat, pa pozno zvečer. Pazimo na prehrano: hrana naj bo lahka, obroki manjši. Ne pozabimo na dovolj tekočine: najboljša je voda, zamenjamo jo lahko z nesladkanimi zeliščnimi čaji, tudi sveže stisnjenimi sokovi (razredčimo jih z vodo). Voda naj bo sobne temperature, pijemo tudi, če nismo žejni. Alkoholu in kofeinskim napitkom se v vročini izogibajmo, saj nas dodatno dehidrirajo in s tem ovirajo potenje. Naše telo se ohlaja s potenjem, izhlapevanje odvzema potenje, pri visoki zračni vlažnosti pa je to manj učinkovito: občutek vročine je pri visoki relativni zračni vlagi veliko večji kot pri nižji, te dni pa je zračne vlage precej.

Ohladimo se v naravi, ob vodi, tudi pod prho. FOTO: Peopleimages/Getty Images
Ohladimo se v naravi, ob vodi, tudi pod prho. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Ko je vroče, se znojimo, telo se tako ohlaja. Če postane prevroče, če se telo pregreje, se tudi znojimo ne več, telesna temperatura naraste, zaradi tega trpijo vsi organi, tudi možgani; ko telesna temperatura naraste, ti mišicam sporočijo, naj se upočasnijo, nastopi utrujenost, toplotna izčrpanost. Simptomi vključujejo vrtoglavico, motnje vida, močno žejo, slabost. V vročini ima tudi srce več dela; ko se telo segreje, se razširijo žile, to zniža krvni pritisk, zato mora srce močneje in hitreje črpati kri, da ta hitreje kroži in pomaga koži pri ohlajanju. Še posebno ogroženi pri visokih temperaturah so ljudje s srčno-žilnimi boleznimi. Dvig temperature vpliva na spanje, krati ga, to pa negativno vpliva na zdravje.

Pozorni bodimo na sorodnike, prijatelje, znance, tudi sosede, ki živijo sami: prepričajmo se, da so čim bolj na hladnem in da uživajo dovolj tekočine. 

Pazimo na druge. FOTO: Liudmila Chernetska/Getty Images
Pazimo na druge. FOTO: Liudmila Chernetska/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije