Objavljeno: 06.12.2015 16:00Posodobljeno: 06.12.2015 16:00

ČEBELE

Čebele vodijo po turistični poti

Čebele so z apiturizmom postale tudi pridne turistične delavke. V Ljubljani je ta mesec zaživela Čebelja pot, ki povezuje različne ustanove, povezane s tradicijo čebelarjenja v Ljubljani, ter ponudnike medu in čebeljih izdelkov. »Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v obdobje prvih prazgodovinskih naselbin,« preberemo na spletni strani društva Urbani čebelar. »Ime vasi Medno je celo izpeljanka iz besede medovit. Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice v Čopovi ulici.«

Čebelja pot je zasnovana kot učna pot, na kateri se bodo obiskovalci seznanili z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. S svojim inovativnim pristopom je velika turistična priložnost, povečuje prepoznavnost lokalnih ponudnikov in izdelkov na področju čebelarjenja ter vpeljuje ljubljanski med kot prepoznaven in samostojen izdelek.

Čebeljnaki v Mostah že dali med

Začnimo potep na robu mestnega središča, ob Ižanski cesti, v botaničnem vrtu ljubljanske univerze. To je najstarejša znanstvenoizobraževalna ustanova na Slovenskem z neprekinjenim delovanjem od leta 1810. Rastlinska zbirka obsega približno 5000 vrst. Na urejenih gredicah so zasajene številne rastline, tako da v vsakem letnem času kaj cveti, in zato je to del vrta, v katerem čebele vedno najdejo pašo.

Center kulture Španski borci v Mostah je na svoji terasi spomladi 2014 ponudil gostovanje štirim čebeljim družinam, za katere skrbi urbani čebelar Gorazd Trušnovec. »Štirje panji klasičnega slovenskega AŽ-formata so nameščeni na pohodni strehi objekta, čebele pa se v njih počutijo naravnost odlično,« sporočajo iz Španskih borcev. »Prvi med, pridelan na strehi centra kulture, so kljub v povprečju katastrofalnemu čebelarskemu letu 2014 iztočili že takoj julija, solidna letina 2015, ki je sledila, pa je omogočila dve točenji, kar ob normalnih meteoroloških razmerah pričakujejo tudi v prihodnje. Po dogovoru je od pomladi do jeseni možen tudi ogled panjev na strehi s strokovnim vodenjem čebelarja.«

Na Čebelji poti se ustavimo še v Plečnikovi hiši v Trnovem. Arhitekt Plečnik je na vrtu za svojo hišo v Trnovem dal postaviti čebelnjak s petimi panji. Njegova zasnova ni klasično slovenska, ampak izvirno Plečnikova. Čebele so v njem brenčale do leta 1992.

Čebelja pot razvaja tudi brbončice

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je javni zavod, izobraževalna ustanova z več kot 160-letno tradicijo. V svoji trgovini Slapek ponuja tudi slaščičarske in pekovske izdelke, ki jih pripravi v lastni pekarni in slaščičarni. V Čebeljo pot se BIC Ljubljana vključuje predvsem s kulinarično ponudbo z degustacijo in prodajo medenih jedi in napitkov ter ponudbo slaščičarske delavnice Posladkajmo se z medom.

Od Cankarjevega doma prek Viča do mestnega središča

Cankarjev dom je začetnik urbanega čebelarstva v Sloveniji, z mestnim čebelarstvom pa pomagajo preživeti čebelam. Tako na eni od strešnih teras že od pomladi 2011 domujejo čebele, ki letajo na pašo v premeru do treh kilometrov. V tem krogu ponujajo Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, drevoredi, okrasni nasadi in vrtovi obilje in pestrost cvetočih rastlin.

V Medexu že od leta 1954 cenijo marljivost čebel ter ohranjajo in plemenitijo ljudsko izročilo čebelarjenja, pridobivanja čebeljih pridelkov in drugih darov narave. »Ponosni smo, da sodelujemo z več kot dva tisoč čebelarji,« pravijo v Medexu.

Del Čebelje poti sta tudi dva čebelnjaka Lekarne Ljubljana. Prvega, ki je naseljen z družinami v štirinajstih panjih, je Lekarna Ljubljana postavila spomladi 2014 pred stavbo LL Grosista na Viču. Uredili so okolico, zasadili medovite rastline, posadili drevored lip in nekaj sadnih dreves. Maja 2015 so postavili še manjši čebelnjak s štirimi naseljenimi panji v parku pri stavbi uprave Lekarne Ljubljana.

Na več let mirujočem gradbišču med Resljevo in Kotnikovo ulico v Ljubljani je KUD Obrat podprl predlog za postavitev čebeljih panjev, ki jih je skupnost po prvih strahovih in precej pogovarjanja navsezadnje sprejela z navdušenjem.

Slovenski etnografski muzej je ena od točk ljubljanske Čebelje poti. Vanjo se vključuje z muzejskimi predmeti in fotografijami, povezanimi s čebelarstvom; med je osnovna sestavina lecta, po katerem se imenuje muzejska trgovina Lectarija.

Urša Malovrh, direktorica Park hotela, pravi, da je trajnostni razvoj zelenega, a hkrati urbanega hotela zgodba, ki jo je hotel začel razvijati postopoma. Leta 2016 bodo med drugim uredili lastni zeliščni vrt in čebelnjak, ki ga bodo postavili dovolj visoko, da bo čebelam dajal nemoten prostor, saj bo nameščen na strešno teraso hotela skupaj z vrtom in bo tako postal del Čebelje poti.

Čebele poletele tudi na Ljubljanski grad

Na Ljubljanskem gradu so prepričani, da sta ozaveščanje in izobraževanje na področju čebelarjenja tudi njihovo poslanstvo. »Pripravljamo prikaz slovenskega čebelarstva v sklopu Čebelje poti in si želimo na grajskem griču postaviti tudi čebelnjake. Snujemo še prikaz zgodovine našega čebelarstva s poudarkom na razvoju panjev,« pravijo v javnem zavodu Ljubljanski grad.

Kranjska sivka v BTC

Družba BTC že od nekdaj biva z okoljem, v katerem posluje, in vlaga v pomembne okoljske in družbenoodgovorne projekte. Predanost tovrstnemu razvoju in okolju so lani nadgradili še z zgodbo o čebelah in medu. Na travniku za vodnim mestom Atlantis so leta 2014 s postavitvijo urbanega čebelnjaka s štirimi družinami opozorili na pomembnost ohranjanja kranjske sivke in čebel za okolje. Da bi se kranjska sivka v BTC Cityju dobro počutila, so okolje še dodatno uredili in nasadili medovite rastline.

Zavod Eneja je socialno podjetje, ki se ukvarja z vsemi področji človekovega udejstvovanja, z odpiranjem delovnih mest za ljudi iz ranljivih skupin. Pripravljajo družbeno pomembne projekte v lokalni skupnosti, med drugim na področju ohranjanja avtohtone čebele, kranjske sivke. S projektom Ustvarjamo skupaj se vključujejo v Čebeljo pot.

Čebelarji so si podali roke

V to zanimivo pot so vključeni še čebelarji Grega Brenko z Viča, Milan Ovca iz Črne vasi, Apiprodukt Čebelarstvo Žerjal iz Dravelj, čebelarstvo Brenča, Tomaž Svete z Velikega Trebeljevega, Gregor Jere iz Dobrunj, Anton Petek iz Male Štange blizu Jevnice, Medeni kotiček Sandija Slanca z Dolenjske ceste, čebelar Iztok Holz s Fužin, čebelar Gorazd Trušnovec, tudi eden od pionirjev urbanega čebelarjenja, in Farmedica Davida Ferleta.

V Čebeljo pot je vključeno še društvo Urbani čebelar, v katerem si poleg številnih aktivnosti, ki so povezane z naravo, prizadevajo za promocijo in uveljavitev urbanega čebelarjenja, tudi na sistemski ravni, želijo pa si izboljšati svoj položaj.