Letošnja zima je kar pohitela. Snežilo je prejšnji vikend, v noči na nedeljo so bile padavine kar obilne. Sprva je deževalo do nadmorske višine okoli 1800 m, ponekod na zahodu tudi višje, nato se je meja sneženja hitro spustila tudi do nižin. Predvsem v vzhodnem delu je več padavin padlo v obliki snega, na zahodu pod mejo sneženja precej tudi dežja. V visokogorju je zapadlo od 30 do okoli 60 cm snega, nižje od 20 do okoli 30 cm, pod nadmorsko višino 800 m manj.
Snežna odeja je nad nadmorsko višino okoli 600 m, ponekod na zahodu še višje. Tudi ta teden je prinesel zelo dinamično vreme, ki bo ponekod obarvano zimsko, drugod bo precej dežja. Sreda je zaradi vpliva sredozemskega ciklona prinesla dokaj izdatno sneženje predvsem Gorenjski in Koroški, občasno tudi Notranjski in širšemu območju Ljubljane.
Sezonske napovedi
Ugotovitve klimatskega foruma za jugovzhodno Evropo kažejo veliko verjetnost, da bodo v prihajajoči zimski sezoni prevladovale nadpovprečne temperature v celotni regiji. Verjetnost za toplejše razmere kot v dolgoletnem povprečju bo večja nad Balkanskim polotokom, na vzhodnem Mediteranu in v notranjosti regije. Napovedi nakazujejo, da bodo v severnem delu regije lahko padavine obilnejše kot v dolgoletnem povprečju, medtem ko bo lahko v južnem delu bolj suho. Bolj suho kot normalno napovedi kažejo za skrajno južni del Balkanskega polotoka, pas obalnega dela vzhodnega Mediterana, Jonskega morja ter obale centralnega in južnega dela Jadranskega morja. Za preostali del regije ni jasnega signala za padavine.
Ivje Je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej. Vlaga v zraku zaradi nizkih temperatur zaledeni. Za ivje je značilno, da se pojavlja v meglenem in hladnem vremenu, še posebno takrat, ko je ves dan megla in piha veter. |
Povprašajmo svetnike
Glede na spremembe vremenskih vzorcev in podnebne spremembe se vremensko dogajanje ne zgleduje več po resnicah iz ljudskega izročila. Ujame jih le še v nekih splošnih trditvah. Na primer god svete Angele 21. oktobra je povezan z ljudsko modrostjo, ki pravi, da kakor je začela, tako bo zima pela. Glede na letošnje toplo in sončno vreme brez dežja na ta dan bi lahko rekli, da je že takrat nakazovalo, da zima še ne bo nastopila tako kmalu. V povezavi z vremenom je tudi izročilo, ki pravi, da če na Barbaro (4. 12.) je mraz, trajal bo ves zimski čas. Njej pa bi glede na napovedi že lahko verjeli.
V mraz ujet jesenski cvet
Po izjemni poletni suši in vročini ter dokaj topli jeseni smo pri nekaterih rastlinah, predvsem okrasnih, opazili pozno jesensko cvetenje. Vzrok je največkrat močno nihanje vremenskih spremenljivk, posebno temperature zraka. Septembra je bilo hladno in mokro, oktobra nadpovprečno toplo. Jesensko cvetenje pri sadnem drevju lahko pomeni, da cvetovi odpadejo že pred zimo. Na območjih, kjer je mila zima in uspevajo agrumi, se pri nekaterih rastlinah celo razvijejo v plodove. Leta 2007 na primer zaradi izjemno mile zime plodovi jesenskega cvetenja niso odpadli, temveč so se razvijali naprej in se debelili in spomladi so bili na drevesih plodovi jesenskega in spomladanskega cvetenja. V toplejših območjih so pocvetali španski bezeg in nekateri okrasni grmi.
Iz preteklosti Začetek zime novembra 2005 Podobno kot letos je bilo ob koncu novembra leta 2005, ko je debela snežna odeja prekrivala Gorenjsko in tudi del osrednje Slovenije, po nižinah na jugu države pa je prevladoval dež. V Ljubljani je 26. novembra zapadlo 37 cm snega, v Železnikih 47, v Novem mestu 2 cm, Bela krajina pa je ostala brez snežne odeje. Pozneje je tudi v osrednji Sloveniji sneg prešel v dež. Obilno sneženje pa je vztrajalo na Gorenjskem in do 30. novembra se je v Bohinjski Bistrici odeja odebelila kar na 91 cm. |
