Čadrška jelka je stara 6560 let. Iz dragocenega lesa zdaj kanijo narediti kos pohištva ali inštrument
Znanstveniki velške univerze v Aberystwythu so leta 2019 pri slapovih Kalambo v Afriki nadaljevali izkopavanja, ki so jih začeli že leta 2006. Potem so na bregu istoimenske reke ne meji med Zambijo in Tanzanijo odkrili ostanke doslej najstarejše znane lesene konstrukcije na svetu, nastale še pred vzponom sodobnega človeka.
Preprosta struktura, izdelana iz dveh hlodov, je bila morda del sprehajalne poti ali pa ploščadi za človeške prednike, ki so živeli ob reki Kalambo, pozor, pred skoraj 500.000 leti. Znanstveniki so strukturo datirali na vsaj 476.000 let, Homo sapiens pa se je pojavil pred približno 300.000 leti. Lesena struktura je bila najbrž, kot pravijo, delo našega predhodnika, imenovanega Homo heidelbergensis.
Vse se je začelo v okviru projekta VrH Julijcev, ki ga izvajajo v Triglavskem narodnem parku za izboljšanje habitatnih tipov.
O tej najstarejši leseni strukturi vseh časov so se mediji razpisali šele septembra lani oziroma v času, ko se je začelo razpletati nekaj pomembnega – tudi za Slovenijo. Približno v tistem času so namreč na Dunaj pripeljali vzorec izjemno stare jelke, ki sta jo pri obnovi kalov v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. V ilovnatih plasteh kala sta namreč odkrila šest zakopanih hlodov jelk.
Tam ne rastejo več
Februarja bo minilo leto dni od presenetljivega odkritja teh debel. Naravovarstveni nadzornik Gorazd Kutin je o najdbi takole povedal: »Vse se je začelo v okviru projekta VrH Julijcev, ki ga izvajajo v Triglavskem narodnem parku za izboljšanje habitatnih tipov. Del projekta je bila tudi obnova 15 kalov, od katerih sta dva na območju Čadrga. Na začetku lanskega leta smo se zato lotili čiščenja kala v bližnjem gozdičku, kopali približno meter in pol globoko, odstranjevali stare usedline, listje in veje, tedaj pa naleteli na stara debla ...«
45.000 let najstarejše glasbilo, piščal, najdena v jami Divje babe.
9550 let Tjikko je najstarejša jelka in je na Švedskem.
7500 let najstarejši deblak, najden v Hotizi.
6560 let čadrška jelka: najstarejši ohranjen hlod jelke pri nas.
5300 let najstarejše kolo v Evropi, najdeno na Barju.
500 let Rajhenavska jelka, kraljica Roga, vzklila okoli leta 1500.
Po strukturi lesa so določili, da gre za jelko, potem pa tudi pomislili, da bi lahko bila starejša – prav zaradi tega, ker v Čadrgu te vrste dreves že kakih dvesto let ni več. »Je pa znano, da so v preteklosti tu rasle, saj je najstarejša skrinja, ki jo hranijo v Tolminskem muzeju, stara okoli 300 let in izdelana v Čadrgu prav iz lesa tega drevesa,« je dejal Gorazd Kutin.
Čeprav sta z bratom Janijem, kmetovalcem, sirarjem, glasbenikom in prav tako izjemnim mojstrom v obdelovanju lesa, sklepala, da je najbrž res stara, a ne tako zelo. Sklepata, da jih je podrl vetrolom.
Iz Ljubljane na Dunaj
O najdbi sta obvestila oddelek za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti in preverila, ali obstaja možnost datacije. Dobila sta navodila, kako velike vzorce naj pripravita in kako naj jih shranita, da bi se čim bolj ohranili. Pripravila sta torej kolute, jih dostavila v Ljubljano in čakala.
Po štirih mesecih sta dobila odgovor, v katerem sta izvedela, da gre res za jelko, natančneje navadno jelko (Abies alba), ker pa v Ljubljani niso mogli določiti starosti, saj imajo za primerjavo na voljo zgolj rezultate za približno 2100 let nazaj, so predlagali, da bi bilo treba za datiranje izvesti radiokarbonsko analizo C14.
6 hlodov prastarih jelk so odkrili v kraju.
In res: iz enega koluta so vzeli vzorec ter ga poslali na Dunaj, v laboratorij Vera. Spet je trajalo štiri mesece in na začetku lanskega decembra so končno le prispeli rezultati, ti pa so sporočali, da je jelka iz Čadrga rasla okoli leta 4500 pred našim štetjem; datacija je razkrila, da je les star kar okoli 6560 let. Iz dragocenega lesa zdaj kanijo narediti kos pohištva ali pa presunljiv glasbeni inštrument.
