Bodo živinorejci pridelovali zelenjavo?

Znanstveni dokazi so utišali še zadnje skeptike in nas postavili pred dejstvo, da bo morala sodobna družba omejiti porabo mesa, če bo želela ohraniti vzdržen sistem samooskrbe in obenem preprečiti degradacijo okolja.

Med rešitvami se pogosto in tudi upravičeno omenja veganstvo, ki postaja čedalje bolj razširjeno, a obenem velja za sporno. Večina očitkov, ki so usmerjeni v veganstvo, je povezanih z zdravjem.

Človekovo telo ni telo izključnega rastlinojedca, kar pomeni, da so naši fiziološki procesi odvisni od vnosa živalske hrane. Seveda pa v zahodnem svetu pogoltnemo nerazumljivo velike količine mesa, kar je prav tako neskladno z našo naravo.

Bomo morali pridelati 70 odstotkov več mesa?

Prehod na izključno rastlinsko prehrano v odraslem obdobju v večini primerov, vsaj na začetku, izboljša zdravje, hkrati pa se za ta življenjski slog odločajo tudi zaradi neetičnosti množičnega ubijanja živali in želje po zmanjšanju osebnega ekološkega pečata.

Veganstvo je še posebno priljubljeno v Evropi, zanj se odločajo tako mladi hipsterji kot cele družine. Zavračanje uživanja mesa bi prineslo pretres v mesnopridelovalni industriji, če bi postalo množičen pojav, ki bi ga podpirale vlade. Študija, ki so jo nedavno izvedli Združeni narodi, je razkrila, da živinoreja zakrivi kar 15 odstotkov vseh toplogrednih plinov.

Ob projekcijah, da bo leta 2050 na zemlji živelo približno 9,6 milijarde ljudi, to pomeni, da bi se proizvodnja mesa morala povečati za kar 70 odstotkov. Sproščanje toplogrednih plinov pa ni edina težava, mesnopridelovalna industrija je gojišče številnih bolezni in obenem strašanski onesnaževalec z antibiotiki in velika grožnja pitni vodi.

Drugi lobi, ki močno obremenjuje naše okolje, je sladkorna industrija, ki je menda druga najvplivnejša za naftno, obe pa sta tesno prepleteni s kemijsko. Gre za trios, ki se bo morala korenito predrugačiti, če bo človeštvo želelo obstati.

Veganstvo za vsakogar?

Italijanska poslanka Elvira Savino je nedavno sprožila gorečo debato o veganstvu, potem ko je predlagala zakon, po katerem bi z do štirimi leti zapora kaznovali starše, ki bi svojim otrokom vsiljevali vegansko prehrano.

Povod za to pobudo je bil primer podhranjenih otrok iz neke veganske družine, ki je pretresel javnost. Savinova trdi, da hrana brez živalskih beljakovin vodi v pomanjkanje železa in vitamina B12. Temu sledijo nevrološke težave in slabokrvnost. Organizacija Nemška prehranska družba svari, da veganstvo za otroke in najstnike ni primerno, saj pomanjkanje vitaminov vodi v razvojne težave. Soavtor knjige Ne postanite vegiji! Georg Keckl je prepričan, da ljudje zaradi veganstva postajajo odvisni od genetsko pridelane hrane in prehranskih dodatkov.

Prav tako naj bi bili ves čas pod nadzorom zdravnikov, kar obremenjuje zdravstvo. Veganska društva ne zanikajo, da lahko pomanjkanje vitamina B12 vodi do slabokrvnosti in poškodb živčevja. Tveganje je še posebno veliko pri dojenčkih, ki se dojijo, in pri veganskih materah.

A z ustreznim znanjem, tako trdijo, je veganska prehrana obvladljiva in zadostna za vse, tudi za otroke, nosečnice in doječe matere. Po njihovem mnenju je predlog Savinove pretiran. »Ta primer v Italiji je bil izoliran, nima prav nič skupnega z vegansko dieto, ki vsebuje vsa potrebna hranila, za zdravo rast v vseh starostih,« je povedal Jimmy Peason iz veganskega društva.

Dieta zahteva znanje

Če se odločimo za prehod na vegansko prehrano, potem se velja posvetovati s strokovnjakom, saj izločitev celotne prehranske skupine zahteva iskanje nadomestnih virov hranil.

Mednarodno priznani strokovnjak za javno zdravje Michael Greger je pojasnil, da znanost že desetletja podpira znižanje porabe beljakovin živalskega izvora, kljub temu večina ljudi še kar naprej je meso, kar povečuje pojavnost najrazličnejših bolezni, povezanih s slabo prehrano – to je posledica pomanjkanja znanja in javne podpore tej praksi.

»Pred 50 leti smo že vedeli, da kajenje povzroča raka na pljučih, pa so ljudje še kar naprej kadili. Zakaj kadi večina zdravnikov?« se upravičeno sprašuje Greger.

»Ljudje so bili prepričani, da nekaj, kar je tako običajno in vsakdanje, kar počnejo naši starši in naš zdravnik, preprosto ne more biti slabo. Zdaj je podobno.«

Omeniti velja tudi zelo pomembno dejstvo, da je človeštvu razvoj omogočila nova pridobitev – sposobnost prebavljati živalsko mleko. To pomeni, da smo zmožni obsežnejših, tudi fizioloških sprememb v načinu prehranjevanja.

Prevzemanje odgovornosti

Debata, ki jo je sprožila Savinova, se ne dotika zgolj vprašanja, ali naj postanemo vegani ali ne, temveč tudi tega, kdo je odgovoren za prehrano otrok. Keckl je prepričan, da je siljenje otrok v veganstvo zloraba. Drugi strokovnjaki so prepričani, da je to odločitev staršev in da bi morala obstajati vez med slabimi prehranskimi navadami in kaznijo. V Veliki Britaniji je na tisoče primerov slabega prehranjevanja otrok, mediji pa se osredotočajo zgolj na takšne, kot je bila veganska družina iz Italije.

V televizijskih oglasih se bohotijo reklame za sladkarije in drugo nezdravo hrano, ki se skriva za prijaznimi obrazi risanih junakov, pa nihče ne ukrepa. Spomnimo se, ko je naša vlada pred časom agresivno podpirala uživanje mesa in smo na vsakem koraku videli skrajno neokusne jumbo plakate s cedečim se surovim mesom.

Naša realnost je prav obratna, spodbujati bi morali uživanje več zelenjave in sadja. Zaščitniki živali iz organizacije PETA promovirajo obdavčenje mesa in mesnin. Prehranjevanje bi po njihovem moralo postati šolski predmet. Clark je prepričan, da je prehod na veganstvo mogoč, a je treba biti potrpežljiv. Vegansko hrano bi morali narediti bolj privlačno.

Živinorejci pa bi morali začeti prehajati na pridelavo poljščin. Kmetijstvo je seveda velika in rigidna reč, ki se večinoma, tudi zaradi subvencij, ne odziva dovolj hitro na spremembe, zato ne velja biti preveč optimističen. Verjetno bo položaj podoben tistemu, ko kadilcu odkrijejo raka na pljučih in nenadoma korenito spremeni svoj življenjski slog, ko je že prepozno.