KMETIJSKE NOVICE

Izberite najboljše pridelke z vrta in z njimi ustvarite zbirko lastnih semen

Zbiranje semen je dobrodošlo in smotrno opravilo za vsakogar, ki vzgaja lastno zelenjavo, pa naj bo to ljubiteljski vrtičkar ali kmetijski pridelovalec. Njihovo shranjevanje je ključnega pomena za ohranitev tradicionalnih vrst.
Fotografija:  FOTO: Dipakshelare/gettyimages
Odpri galerijo
 FOTO: Dipakshelare/gettyimages

Ko torej pobiramo z vrta letošnji pridelek, lahko hkrati že ustvarjamo seme za naslednjega. Za zbiranje semen obstaja veliko praktičnih in koristnih razlogov, glavni med njimi je gotovo ta, da nam semen ni treba kupovati, z njim pa skrbimo tudi za trajnost in raznolikost našega vrta.

Ustvarjanje zbirke lastnih semen ni omejeno le na določen čas v letu. Že spomladi lahko denimo naberemo semena za prezimne rastline, v začetku poletja pa denimo za paradižnik, papriko, jajčevce in bučke. Za korenje in redkvico je primerno pozno poletje, jesen pa za semena zelišč, denimo bazilike, koriandra …

Izberemo zdrave rastline

Prvo pravilo »semenarjev« je, da za zbiranje semen izberemo zdrave in močne rastline, najboljše z vrta. Te naj polno dozorijo – semena bodo tako najbolj kakovostna. Ko semena izvlečemo, jih postavimo na suho mesto in pustimo nekaj tednov, nato pa shranimo v zaprti posodi, najbolje stekleni.

Način pridobivanja se sicer od vrtnine do vrtnine razlikuje, v splošnem pa velja, da so za zbiranje najbolj preprosta semena paradižnika in paprike – izvlečemo jih iz plodov, posušimo in shranimo. Za korenčkovo seme potrebujemo dve sezoni: počakamo, da prezimi in gre v cvet. Ko oblikuje semenske glave, iz njih poberemo semena (z dlanmi drgnemo cvetove in tako omogočimo, da semena popadajo z njih) in jih posušimo. Na podoben način pridobimo tudi semena solate: pustimo, da zacveti, s cvetov poberemo semena, jih posušimo in shranimo. Stročnice, kot sta fižol in grah, proizvajajo semenske stroke. Na rastlinah jih pustimo čim dalj, da se posušijo, nato pa jih odpremo in izluščimo semena.

FOTO: Depostiphotos
FOTO: Depostiphotos

Kot naravna dediščina

Semena pa niso le vir vsakoletnega pridelka na vrtu, temveč posebna naravna in kulturna dediščina številnih generacij. Človek je v stoletjih ustvaril mnogo različnih kultur, ki jih nekdaj niso poznali. Koruza je denimo nekdaj veljala za vrsto divje trave, ljudje pa so jo z udomačevanjem in križanjem prilagodili svojim potrebam, z večjimi storži in užitnimi zrni. Ob veliki poplavi križancev in hibridov se je ob tem treba zavedati tudi pomena ohranitve tradicionalnih vrst.

Prav v ta namen na Kmetijskem inštitutu Slovenije deluje Genska banka, ki zbira, vrednoti in hrani genske vire kmetijskih rastlin. »Gre za avtohtone, domače sorte ali populacije, ki so s svojo genetsko raznolikostjo in prilagodljivostjo danim talnim in podnebnim razmeram dragocen vir za žlahtnjenje novih sort, hkrati pa so pomemben narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti tudi za prihodnje rodove,« pravijo na Kmetijskem inštitutu.

Velika zbirka Genske banke

V banki je več kot 3300 genskih virov kmetijskih rastlin iz zadnjih 30 let, razdeljeni pa so po različnih zbirkah: krmne rastline, žita, krompir, vrtnine, jagodičje, vinska trta in sadne rastline. »V Genski banki inštituta poleg tega hranimo tudi slovenske sorte, ki so bile z intenzivnim programom žlahtnjenja, začetega neposredno po drugi svetovni vojni, vzgojene na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vsako leto posamezne zbirke dopolnimo z novimi genskimi viri.«

Tako so na Kmetijskem inštitutu iz avtohtonih populacij že vzgojili nove slovenske sorte trave, detelje, fižola, zelja in pšenice, prav tako nove sorte krompirja. Shranjeni genski viri so v omejenem obsegu na razpolago vsem uporabnikom, raziskovalcem, žlahtniteljem ali pridelovalcem.

Zakaj bi jih torej kupovali, ko pa lahko ustvarjate svoja, avtentična semena in uživate v razkošju lastnih pridelkov?

 


Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Kmetijske novice.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije