Vrtnarska sezona je pred vrati: vzgojite domače sadike
Vzgoja domačih sadik je dobrodošlo in smotrno vrtnarsko opravilo, ki ima lahko številne prednosti – od izbire različnih sort, kakovostnejših rastlin, prihranka denarja in užitka ob delu. Vendar pa mu je treba, da bi sadike lepo uspevale in pozneje tudi rodile, nameniti veliko pozornosti.
Preden začnemo, preverimo zalogo semen, ki smo jih spravili čez zimo. Kot opozarja kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak, je staro seme pogosto vzrok za jezo in razočaranja, saj slabo kali. Zato se je treba najprej prepričati, da semena dobro kalijo – naredimo test kaljivosti, in sicer tako, da jih postavimo na vlažno brisačko in zapremo v plastično vrečko (ta naj ne bo izpostavljena svetlobi), nato pa počakamo, da bodo (v nekaj dneh) začela kaliti.
Dobra semena in zemlja
Metrobov strokovnjak, agronom Vanes Husić ob tem svetuje, da semena, ki kalijo in so brez plesni, pred setvijo namočimo še v rdeče morske alge, da jih razkužimo. Ta pripravek pozneje uporabimo tudi za dognojevanje. »Pomembno je, da pred sajenjem pripravimo tudi kakovostno zemljo, ki bo omogočala dobro zadrževanje vlage in zračnosti v območju koreninske grude sadik. Poleg kakovostnih šot naj vsebuje tudi začetna hranila. »Najboljše vsebujejo tudi aktivator korenin,« je predlagal vrtnarski svetovalec.
Kaj postoriti na vrtu že februarja
Kot pravi kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak, že stari pregovor »Sveti Valentin ima ključe od korenin« pravi, da lahko v drugi polovici februarja začnemo dela na vrtu. Pri tem pa morajo biti za to tudi primerne razmere na prostem: zemlja mora biti primerno suha (ne sme se oprijemati orodja in obutve) in temperature (vsaj podnevi) nad ničlo. »Sama bi najprej okopala in pokrila česen, saj je česnova muha zelo zgodnja – jajčeca odloži, ko je nekaj dni podnevi 10 stopinj in več. Potem pa bi okopala, prerahljala gredice s prezimnimi vrtninami, vsaj solato, špinačo in motovilec. Če je primerno toplo (nad 10 °C), bi zimsko solato, če je bila sejana, tudi razsadila in preredčila po potrebi. Potem je del pokrijemo, del pa pustimo nepokrit. S tem malo razmaknemo čas dozorevanja in imamo več možnosti pojesti vse, kar smo posejali. Prezimne sorte namreč zelo hitro in vse naenkrat poženejo v cvet,« je svetovala.
Saditi je sicer treba začeti dovolj zgodaj. Prve so na vrsti velike vrtnine – plodovke in kapusnice. Sredi februarja že lahko začnemo z jajčevci, sledijo jim paprike in paradižniki v začetku marca. Husić je pri tem opozoril, da je pri tem treba imeti v mislih, da v osrednji Sloveniji plodovke na prosto sadimo nekje po 15. maju: »Za kapusnice (zelje, cvetačo) bomo za vzgojo močne sadike potrebovali do dva meseca (pribl. 45 dni). Če imamo rastlinjak, pa bomo v marcu že začeli vzgajati solatnice, ki jih lahko prestavimo vanj.«
Kakšne setvene posode so najboljše
Ko vzgajamo sadike za domačo uporabo, jih je najbolj smiselno postaviti kar v plastične lončke. »Ti naj bodo večji, saj bomo v njih sejali večje rastline, kot so plodovke in kapusnice. Pomembno pa je, da jim ne pozabimo preluknjati dna, da lahko odvečna voda hitro odteče,« je poudaril sogovornik in dodal še, da lahko uporabimo tudi kartonasto embalažo jajc in celo jajčne lupine, v katere posejemo solatnice. »To je odlična ideja za delo z otroki. Najbolj praktična za uporabo pa je setvenica z več polji. Zelo uporaben je tudi kalilnik, da seme čim hitreje in enakomerno skali. Pod sadike vedno namestimo pladenj, saj hitro pride do polivanja.«
Staro seme je pogosto vzrok za jezo in razočaranje, saj slabo kali. Zato preverite svojo zalogo semen in kako ta kalijo ter naposled naredite načrt sajenja.
Če bomo sadike posadili na premajhen prostor, kmalu ne bodo imele prostora za razrast korenin, zato jih bomo prej ali slej morali presaditi. Husić pravi, da čas za presajevanje oz. pikiranje napoči tedaj, ko se klični listi pri sadiki postavijo v vodoraven položaj. »Pri tem delu se poškoduje nežna glavna korenina, kar pa pomeni močnejši razrast stranskih korenin. Priporočljivo je, da sadike ob tem zalijemo s kombinacijo raztopine rdečih morskih alg, tem primešamo še simbiotske bakterije, ki pospešujejo razrast koreninskega sistema,« je svetoval.
Da bodo sadike lepo uspevale, pa jim je predvsem treba zagotoviti ustrezno topel in svetel prostor, morda tudi dodatno osvetlitev, ko je tudi zunaj temačno. Temperatura naj bo približno 20 °C za plodovke in malce nižja za solatnice, kapusnice in druge (za vznik sicer plodovke potrebujejo približno 25 °C, solatnice pa približno 20 °C).
Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji tematskih oglasnih strani Kmetijske novice.
