Poplave so močno prizadele kmetijstvo. Kam se lahko prizadeti obrnejo po pomoč?

Država bo pomagala

Kmetje, ki so jih prizadele poplave, lahko po besedah ministrice za kmetijstvo mag. Irene Šinko pričakujejo pomoč tako naše države kot nekaterih tujih. »Ministrstvo je podalo pobudo na ministrstvo za obrambo za oceno škode v kmetijstvu. Državna komisija je že imela prvi sestanek,« je ministrica povedala ob srečanju s prizadetimi kmeti Zgornje Savinjske doline. »Kmetijam bomo pomagali tudi prek razpisa za kmetijsko mehanizacijo na območju z omejenimi dejavniki (OMD), v katero spadajo tudi prizadete kmetije. Izpeljan bo v septembru. Poleg tega bomo pripravili razpis iz sredstev, ki so ostala iz preteklega programskega obdobja. Pomoč bo urejena tudi z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč,« je še pojasnila.

Kako ravnati po poplavah

Čeprav so vode s travnikov in njiv že zdavnaj odtekle, velja upoštevati tehnološka navodila ob primeru poplav. Ta v dopolnjeni izdaji najdemo na spletni strani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (povezava: https://www.kgzs.si/novica/dopolnjena-tehnoloska-navodila-za-kmetovalce-na-poplavljenih-obmocjih-2023-08-11). Strokovnjaki KGZS v navodilih med drugim opozarjajo, da trava, onesnažena s poplavnim blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali. »Jesenska trava se zaradi majhne vsebnosti sladkorjev in zaradi slabših razmer za venenje že tako težko silira, če je krma onesnažena z zemljo, bo siliranje še težje. Pričakujemo, da se bodo v silaži razvili klostridiji in da bo zaradi tega močno zaudarjala, da bo imela slabo beljakovinsko in energijsko vrednost ter da jo bo živina nerada uživala,« še dodajajo. Poleg tega siliranje onesnažene jesenske trave ne zagotavlja zadostnega zakisanja, ki bi zavrlo delovanje škodljivih bakterij. »Tudi če ne bi bilo omenjenih težav, siliranje take trave ni upravičeno z ekonomskega vidika,« menijo strokovnjaki. Opozarjajo tudi, da je mokra silaža iz poplavljenih silosov neprimerna za krmo. Enako velja za bale, ki so plavale v onesnaženi poplavni vodi, foliji navkljub.

Poplavljene poljščine

Navodila KGZS navajajo tudi, kako ravnamo s posevki na poljih. »Za posevke kultur, na katerih stoji voda več kot štiri do pet dni, je velika verjetnost, da bodo propadli. Zaradi poznega termina ni več mogoča ponovna setev glavnih kultur. Tako je treba počakati, da se površina primerno osuši, nato pa se odločimo, ali je posevek primeren za spravilo ali pa je toliko uničen, da ga je treba zmulčiti,« pravijo strokovnjaki in opozorijo: »Poljski pridelki na popolnoma poplavljenih njivah in v poplavljenih skladiščih so lahko neprimerni za prehrano ljudi in živali. Na to moramo paziti predvsem, če so v bližini odlagališča odpadkov ali če so se po teh prostorih in njivah razlile fekalije, odpadna olja, kurilno olje, ostanki FFS in podobno.«

V avgustovskih poplavah so domači vrtovi po Sloveniji doživeli različno usodo. FOTO: Carmina_photography, Shutterstock

Katere vrtnine zavreči in katere pustiti?

Na KGZS tudi glede pridelka na vrtu svetujejo, da »samo, če vemo, da poplavna voda ne vsebuje škodljivih snovi in bodo vrtnine dosegle tehnološko zrelost po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali več), vrtnin ne podorjemo in jih oskrbujemo do tehnološke zrelosti«.

Neprimerni za uživanje sta solata in špinača, ki sta dozoreli, imata uničene liste in vonj po škodljivih snoveh. Rastline radiča in endivije, pri katerih je do polne zrelosti še vsaj mesec dni, pa lahko pustimo na njivah, da jih izpere dež. Poškropimo jih lahko s stimulatorji rasti, ki vsebujejo aminokisline, ali uporabimo pripravke z dodatkom kalija.

Tudi poplavljeno zelje je močno dovzetno za gnitje in ne bo primerno za kisanje, le v primeru, da glave še niso dozorele, jih pustimo na njivi. Korenovke, kot so korenje, pesa, zelena, koleraba in repa, čim prej populimo. Preden jih skladiščimo, jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost. Shranimo le zdrave pridelke. Mlajše rastline pustimo na njivi in jih le okrepimo z aminokislinami.

Poberemo zrele stroke stročnic in jih posušimo, nedozorele čim prej oluščimo in porabimo. Čim prej z vrta pospravimo tudi čebulo in česen. Poplavljen por lahko ostane na njivi. Škoda na špargljih se bo najverjetneje poznala prihodnjo pomlad.

Izjemoma priporočljivo gnojenje

Svetovalci na območjih, kjer je bilo veliko vode, priporočajo gnojenje. To bi v normalnih razmerah v tem času sicer odsvetovali, saj načeloma rastline slabše prezimujejo, če imajo preveč hrane, predvsem dušika. Kjer pa je padlo toliko padavin, je zemljo treba obogatiti. Na poljih, zalitih z onesnaženo vodo, za zdaj odsvetujejo prezimske posevke. Bolje je počakati na analize, ki bodo pokazale, kako kontaminirana je bila voda.

Kako prijaviti škodo zaradi višje sile

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sporočilo, da pripravlja določbo interventnega zakona, ki bo za primere iz ujm zadnjih tednov uredila prijavo višje sile ali izrednih dogodkov drugače, kot to sicer ureja 18.d člen zakona o kmetijstvu.

»Za vse tiste primere, pri katerih lahko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) sama zazna nastanek primera višje sile (zlasti na površinah), bo ta organ sam, po uradni dolžnosti, začel postopek obravnave višje sile,« sporočajo z ministrstva.

Kjer takega primera agencija sama ne bo zaznala, bo pa ugotovila kakršne koli nepravilnosti na prijavljenih površinah in bo to sporočila upravičencu v uporabniški račun v aplikaciji Sopotnik, bo imel upravičenec možnost prek omenjenega orodja za komunikacijo podati pojasnilo (in morebitna dokazila), da je nepravilnost nastala zaradi višje sile.

»Poleg tega bodo imeli vsi tisti upravičenci, ki jih omenjena postopka zaznave višje sile ne zajameta, možnost samoiniciativno prijaviti svoj primer, in sicer najpozneje do 2. novembra 2023,« pravijo na ministrstvu. »Za prijavo višje sile torej ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, pač pa skrajni rok – to je 2. november 2023.« Izvedeli smo tudi, da o višji sili agencija ne bo izdajala posebne odločbe, pač pa bo o tem odločila v odločbi o pravici do sredstev.